Podeželske skupnosti po vsej Evropi nasprotujejo krutim in neutemeljenim lovskim praksam, saj vplivajo na njihova življenja in okolje, ki ga varujejo in spoštujejo. Nedavna anketa, ki jo je novembra 2023 izvedla družba Savanta, razkriva očitno neskladje med prioritetami podeželskega prebivalstva in politikami, ki jih zagovarjajo lovske interesne skupine. Kot glavni deležniki kmetijskih politik zahtevajo te skupnosti nujne spremembe za zaščito biotske raznovrstnosti in varnosti.

S to kolumno se bom poglobila v ključne ugotovitve ankete, prikazala vpliv trenutnih lovskih praks na podeželske skupnosti in predlagala konkretne ukrepe, ki jih morajo sprejeti oblikovalci politik, da bi zagotovili zaščito biotske raznovrstnosti, dobrobiti prostoživečih živali ter varnosti in dobrobiti ljudi.

Anketa, ki vključuje odgovore več kot 50.000 prebivalcev podeželskih območij v Nemčiji, Franciji, Španiji, na Nizozemskem, v Italiji, Belgiji, na Poljskem, Danskem, Švedskem in Romuniji, nam pokaže prepričljiva negativna stališča podeželskega prebivalstva v Evropi do lova in načina upravljanja s prostoživečimi živalmi z odstreli. Ugotovitve ankete jasno kažejo, da večina ljudi daje prednost zaščiti narave in dobrobiti živali pred ohranjanjem lovskih tradicij. To stališče odraža spremembe v vrednotah in pričakovanjih sodobnih podeželskih skupnosti, ki si prizadevajo za bolj trajnostno, etično in znanstveno podprto upravljanje s prostoživečimi živalmi. Anketa potrdi tudi, da lovske interesne skupine po mnenju podeželskih skupnostih zastopajo le svoje lastne interese, ne pa tudi interesov podeželskih skupnosti, kar še dodatno poudarja potrebo po spremembah v politiki lova.

Samo 12% podeželskega prebivalstva podpira dejavnosti lovskih interesnih skupin. Po mojih izkušnjah je teh 12% prebivalcev članov lovskih družin, po navadi tudi živinorejcev, ki najbolj lobirajo za ohranitev lova na prostoživeče živali.

Anketa je pokazala, da v Evropi obstaja široka podpora zaščiti velikih zveri, kot so volkovi in medvedi, risi in šakali, kar kaže na bolj napreden in sočuten odnos do živali. Kar 67% anketirancev daje prednost zaščiti biotske raznovrstnosti in dobrobiti živali pred ohranjanjem lovskih tradicij. To večinsko stališče zahteva politike, ki odražajo sodobne etične standarde in ekološko razumevanje upravljanja s prostoživečimi živalmi. Rezultat ankete poudarja nezadovoljstvo prebivalstva s politikami, ki zastopajo interese lovskih interesnih skupin na račun dobrobiti živali in podeželskih skupnosti.

65% anketirancev se zavzema za poenotenje lovskih praks po vsej EU, ki temelji na znanstvenih spoznanjih in je v skladu z zakonodajo EU, zlasti glede zaščite biotske raznovrstnosti. Sedem od desetih anketirancev verjame, da je vsaka divja žival čuteče bitje, ki si zasluži zaščito. Podpirajo razvoj in izvajanje učinkovitih nesmrtonosnih in humanih metod upravljanja z divjadjo.

Kar 75% anketirancev zahteva prepoved lovskih metod, ki povzročajo nepotrebno trpljenje, kot so lov s psi in lov s pastmi. To stališče podpira tudi 68% rekreativnih lovcev, kar kaže na široko podporo humanim spremembam.

64% anketirancev želi, da se lov omeji na primere, kjer neodvisne znanstvene ocene ugotovijo, da vrsta predstavlja resnično tveganje za okolje ali javno zdravje, kar jasno kaže na močno nasprotovanje lovu za zabavo.

Varnost podeželskega prebivalstva med lovsko sezono je pomembno vprašanje, saj se le 31% prebivalcev počuti dokaj varno, 39% pa se popolnoma izogiba zunanjim dejavnostim zaradi tveganj, povezanih z lovom.

Lovske prakse imajo daljnosežne posledice za preživetje in dobrobit podeželskega prebivalstva. Nekonsistentne in pogosto slabo regulirane lovske prakse motijo lokalna gospodarstva, ki se zanašajo na turizem in trajnostno rabo zemlje. Prisotnost lovcev in s tem povezana tveganja odvračajo turiste in vplivajo na dejavnosti skupnosti, kar negativno vpliva na njihov dohodek in socialno kohezijo. Nereguliran lov ogroža občutljivo ekološko ravnovesje, kar vodi do nepopravljivih posledic, kot je prekomerna populacija enih živalskih vrst in upad drugih. To neravnovesje lahko povzroči znatno degradacijo okolja, ki negativno vpliva na kmetijstvo in naravne vire, ki so ključni za podeželske skupnosti. Strah in nelagodje, ki ju ljudje občutijo v času lovskih sezon, zmanjšujeta kakovost življenja številnih podeželskih prebivalcev.

Rezultati ankete kažejo na nujnost vzpostavitve enotne zakonodaje za regulacijo oziroma prepoved lovskih praks na nivoju EU, kot tudi vseh posameznih članic. Takšna zakonodaja mora temeljiti na najnovejših, od vpliva lovskega lobija neodvisnih znanstvenih raziskavah in bo skladna z zakonodajo EU o zaščiti biotske raznovrstnosti. Zagotovila bi etičnost in trajnost upravljanja s prostoživečimi živalmi in vlaganje v raziskave in razvoj nesmrtonosnih tehnik. Te metode morajo dati prednost dobrobiti živali!

Poleg tega je nujno razširiti zaščito na vse prostoživeče živali, ne le na velike zveri, s čimer bi odražali etične imperative in prednostne naloge ohranjanja v 21. stoletju. Prepoved lova bi pomagala zaščititi prostoživeče živali, njihove življenjske prostore ter podeželsko prebivalstvo. Kot prvi korak v to smer bi lahko v Sloveniji lovišča s posebnim namenom, ki jih upravlja Zavod za gozdove, razglasili za območja brez lova s strogim nadzorom in sankcijami za morebitne kršitelje.

Podeželske skupnost morajo imeti pri (ne)izvajanju lovskih politik ključno besedo. To lahko dosežemo z rednimi posvetovanji, transparentnimi postopki odločanja in zastopanjem nepolitičnih predstavnikov podeželskih skupnosti v ustreznih delovnih skupinah. Naj poudarim, da je narava naše skupno dobro in imamo vsi pravico do zdravega in nenasilnega življenja, zato so deležniki pri odločanju o upravljanju s prostoživečimi živalmi tudi druge skupnosti, ne samo podeželske. Si lahko predstavljate kolikšen odstotek prebivalstva bi zagovarjal ukinitev nasilnih lovskih praks, če bi anketo izvedli med nepodeželjskim prebivalstvom?

Ugotovitve ankete, ki so jo naročili Eurogroup for Animals in njegovi partnerji, poudarjajo kritično potrebo po spremembah v načinu urejanja lova po vsej EU. Podeželske skupnosti, ki najbolj čutijo posledice trenutnih lovskih praks, se zavzemajo za humano, znanstveno utemeljeno in varno upravljanje s prostoživečimi živalmi. Čas je, da politiki poslušajo te glasove in sprejmejo spremembe, ki odražajo vrednote in interese vseh, ki so prizadeti zaradi lovskih politik in praks.

Skratka, EU mora sprejeti odločne ukrepe za uskladitev lovskih predpisov s sodobnimi etičnimi standardi in sodobnimi, nepristranskimi znanstvenimi spoznanji, ki bodo zagotovili zaščito biotske raznovrstnosti, dobrobit živali ter varnost in dobrobit podeželskih skupnosti. Enotni glas podeželskih skupnosti je jasen: EU mora nujno ukrepati in zagotoviti trdne smernice za humano in znanstveno podprto upravljanje s prostoživečimi živalmi. Trenutni pristop, kjer se lovski predpisi med državami članicami močno razlikujejo, je samo ovira za reševanje izzivov, ki jih prinaša sodobno varstvo narave in potrebe po javni varnosti.

Kot dolgoletna naravovarstvenica in zaščitnica živali predlagam, da lovci po zgledu afriških »ranger-jev« postanejo čuvaji, ki bodo prostoživeče živali ščitili pred lovom, namesto da bi jih pobijali. Tako bomo od njihovih aktivnosti, ki jih izvajajo v, med in nad našo skupno naravno dediščino imeli koristi vsi državljani – tako živali kot ljudje.

Nevenka Lukić Rojšek

Društvo za dobrobit živali AniMa

Fotografija je simbolična: Dreamstime

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.