Ste se kdaj vprašali, ali bi vaš kuža prepoznal svojega brata ali sestro, če bi ju po dolgih letih spet srečal? To ni samo simpatična misel, ampak nekaj, kar dejansko zanima marsikaterega pasjega skrbnika – še posebej tiste, ki so spremljali svojo pasjo kepico že od legla dalje.

Psi, kot vemo, nimajo Facebooka ali družinskih albumov. Imajo pa nos. In to zelo dober nos. Njihov voh je tako razvit, da si lahko zapomnijo vonjave drugih psov (in ljudi), s katerimi so nekoč preživljali čas. Toda ali je ta nos dovolj, da bi po več letih ločenosti prepoznali svojega brata ali sestro?

Spomini iz pasjega vrtca

Ključna je skupna preteklost. Če so pasji mladiči preživeli skupaj prvih 16 tednov življenja, obstaja kar velika verjetnost, da se bodo pozneje prepoznali. To obdobje je namreč čas, ko se med njimi pletejo najbolj trdne vezi. Če pa jih ločijo že zelo zgodaj, recimo pred 8. ali 12. tednom, možnosti za prepoznavo precej upadejo.

Pasja mama ima pri tem prednost – z mladiči preživi največ časa in jih običajno zlahka prepozna, tudi po daljši ločitvi. Psi očetje? Ti pogosto sploh nimajo priložnosti, da bi svoje potomce kdaj zares spoznali, zato pri njih prepoznavanje ni tako verjetno.

Kako izgleda pasje »ej, a si ti moj brat?«

Ko se srečajo psi, ki se (verjetno) prepoznajo kot sorojenci, lahko to izgleda precej simpatično. Več vohanja kot običajno, sproščeno gibanje, igrivo drezanje z nosom, veselo poskakovanje in tisti vesel lajež, ki ga slišimo, ko se kuža res razveseli. To so lahko znaki, da se pes nekoga spomni – ali vsaj zazna, da mu je ta drugi pes nekako znan.

Ampak – in to je pomembno – to še ne pomeni, da razumejo družinske vezi tako kot mi. Njihova prepoznavanja niso genetska, ampak čutna in čustvena. Temeljijo na vonjavah in izkušnjah. Če dva psa iz istega legla dolgo nista imela stika, je povsem možno, da bosta drug do drugega popolnoma ravnodušna – kot do kateregakoli drugega psa na sprehodu.

Vez, ki ostane – ali pa tudi ne

Na kratko: da, psi lahko prepoznajo svoje sorojence, a predvsem, če so z njimi res preživeli dovolj skupnega časa v ključnem obdobju mladosti. Njihova vez je zapisana v vonju in spominu, ne v sorodstveni logiki, ki jo razumemo ljudje.

Zato je srečanje pasjih bratcev in sestric po dolgem času lahko zelo ganljivo – ali pa popolnoma nevpadljivo. Odvisno od tega, koliko časa so skupaj odraščali … in koliko si še »dišijo«.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime