Če imate doma mačko, kokoš ali pa si preprosto želite, da bi živali v Sloveniji živele bolje – potem vas bodo novosti, ki jih prinaša predlog novele Zakona o zaščiti živali, zagotovo zanimale. Vlada je predlog že potrdila in ga poslala v obravnavo državnemu zboru. Gre za kar nekaj pomembnih sprememb, ki bodo vplivale tako na lastnike hišnih ljubljenčkov kot tudi na rejce in občine.

Mačke bodo morale imeti čip

Ena od največjih novosti za skrbnike mačk je uvedba obveznega čipiranja. Tako kot psi, bodo morale biti tudi mačke po novem označene z mikročipom. Zakaj? Ker je problem zapuščenih mačk že dolgo časa pereč – vsako leto se zavetišča polnijo s potepuškimi mladiči in odraslimi mucami, ki so ostali brez doma. Čipiranje naj bi pomagalo pri vračanju izgubljenih mačk lastnikom in zmanjšanju števila tistih, ki pristanejo v zavetiščih.

Po poročanju portala 24ur.com za zdaj kazni niso predvidene – država pa bo kar 18 mesecev sofinancirala stroške čipiranja, da spodbuja skrbnike k odgovornemu ravnanju.

Zbogom baterijskim kletkam za kokoši

Velik korak naprej je tudi prepoved baterijske reje kokoši, kjer kokoši celo življenje preživijo v tesnih kletkah. Po lanskem razkritju slabih razmer na eni izmed kmetij so pristojni le zavihali rokave. Po podatkih 24ur.com je v Sloveniji le še 34 takšnih rejcev, zato naj ta sprememba ne bi povzročila večjih pretresov na trgu jajc. Rejci bodo za prehod na bolj humane načine reje dobili triletno prehodno obdobje in kar 80-odstotno državno sofinanciranje stroškov.

Kastracije pujskov le še pod anestezijo

Zakon predvideva tudi višje standarde dobrobiti rejnih živali. Ena od ključnih sprememb je prepoved kastracije pujskov "na živo", ki je bila do zdaj dovoljena do sedmega dne starosti. Po novem bo to delo prevzel veterinar, obvezno pa bo tudi uporabo protibolečinskih sredstev in anestezije.

Kaj pa prostoživeče in eksotične živali?

Spremembe se dotikajo tudi ljubiteljev bolj eksotičnih domačih živali. Namesto dosedanjega seznama prepovedanih vrst bo po novem obstajal seznam dovoljenih vrst, ki jih bodo lahko posedovali posamezniki. Ta seznam bo pripravljala strokovna komisija, ki bo skrbela tudi za redne posodobitve.

Nova pravila za zavetišča in občine

Predlog zakona se dotika tudi financiranja skrbi za zapuščene živali. Občine bodo morale pokriti stroške oskrbe v prvih 60 dneh, nato bo stroške v večji meri prevzela država. Zavetišča bodo lahko živali začasno oddajala tudi v "rejništvo" – fizičnim osebam, ki izpolnjujejo določene pogoje. Tako se lahko marsikatera žival hitreje vrne v domače okolje.

Uvedeni bodo tudi začasni skrbniki za živali, ki ostanejo brez lastnika zaradi smrti ali drugih razlogov. To pomeni, da živali ne bodo več ujeti v pravnem vakuumu, medtem ko se rešujejo zapletene dediščine.

Večji nadzor, višje kazni in boljša zaščita

Novi zakon med drugim uvaja:

• omejitve uporabe kletk za pse v stanovanjih,
• prepoved podarjanja živali na prireditvah,
• večje pristojnosti inšpektorjev,
• obvezno izobraževanje za kršitelje zakona,
• in celo možnost popolne prepovedi lastništva živali v primeru hudega mučenja.

Kot so poudarili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gre za celovit pristop, ki naj bi izboljšal dobrobit živali v Sloveniji in hkrati olajšal delo zavetišč ter nadzornih organov.

Predlog novele zakona naj bi šel v državni zbor še pred poletjem. Upajmo, da bodo spremembe čim prej postale realnost – če ne za nas, pa zagotovo za tiste, ki nimajo glasu, a imajo čisto enake pravice do življenja brez trpljenja.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime