Zadnje dogajanje okoli novele Zakona o zaščiti živali v Državnem zboru buri duhove. Medtem ko so številne nevladne organizacije, veterinarji in posamezniki, ki vsakodnevno delajo z živalmi, pozdravili predlagane spremembe, pa se na drugi strani pojavljajo tudi pripombe, ki dajejo vtis, da smo še daleč od družbe, ki bi zares razumela pomen zaščite živih bitij.

Koraki naprej: več zaščite, več odgovornosti

Predlog novele zakona prinaša nekaj pomembnih izboljšav: ukinitev baterijske reje kokoši, konec kastracij pujskov brez protibolečinske zaščite, obvezno mikročipiranje mačk, višje kazni za zlorabe živali in boljše financiranje oskrbe v zavetiščih. Vse to so koraki, ki jih večina zagovornikov dobrobiti živali že dolgo čaka.

Zveza za živali Slovenije je ob drugem branju zakona izrazila zmerni optimizem – novela je prestala pomembno fazo, in upanje ostaja, da bo kmalu tudi dokončno potrjena.

Šokantne izjave iz občine Luče

Med razpravami pa je močno odmevala pripomba občine Luče, ki je, milo rečeno, razjezila številne ljubitelje živali. Tamkajšnji župan je namreč v svojem zapisu javno priznal, da občina sama "najde rešitve" za pse in mačke, še preden bi jih bilo treba oddati v zavetišče – čeprav gre očitno za neregistrirano dejavnost. Še bolj sporno pa je njegovo razmišljanje, da bi mačke, ki v 30 dneh ne dobijo novega doma, kar usmrtili.

Ne le, da je to v nasprotju z osnovami zakonodaje o zaščiti živali – gre za popolnoma napačen pogled na zapuščene mačke. Večina mačk, ki jih sprejmejo zavetišča, ni v stanju, da bi jih bilo mogoče hitro oddati. Potrebujejo zdravljenje, sterilizacijo, cepljenje … včasih pa tudi več mesecev, da si opomorejo. In predvsem – potrebujejo čas in človeka, ki jim da priložnost za novo življenje.

Zgrešene primerjave in nevarne ideje

V razpravi so padle tudi bizarne primerjave – med evtanazijo ljudi in usmrtitvijo mačk, med kontracepcijo pri ljudeh in "reševanjem" populacije mačk s pobijanjem. Zveza za živali je na to jasno odgovorila: mačke so domače živali, ne divje zveri, in čeprav znajo uloviti miško ali se skriti pred dežjem, to še ne pomeni, da lahko same preživijo. Večina jih je vsaj delno odvisna od ljudi – tudi od tistih, ki bi jih najraje kar »odpravili«.

Kaj pa kmetijstvo?

Zveza odgovarja tudi na kritike, da novela zakona napada kmete. Prav nasprotno – zakon ne prepoveduje kmetijstva, ampak ga želi narediti bolj etičnega. Kmet, ki dobro skrbi za svoje živali, ne bi smel imeti nič proti temu, da se nekateri postopki (kot je kastracija pujskov) opravljajo na bolj human način – in še sofinancirani bodo! Trditi, da tak zakon "uničuje slovensko kmetijstvo", je preprosto zavajanje.

Konec je lahko nov začetek

Če bo novela Zakona o zaščiti živali sprejeta, bomo dobili boljši okvir za zaščito tistih, ki ne znajo govoriti – ampak to ne bo konec poti. To bo začetek – za bolj odgovorno ravnanje, za več izobraževanja in predvsem za manj nepotrebnega trpljenja.

Vsi, ki imamo radi živali, si želimo družbe, kjer živali niso problem, ampak del skupnosti. Tudi mačke. Tudi tiste, ki nimajo človeka, a si ga želijo.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime