Na škodljivost pirotehnike običajno opozarjajo predvsem nasprotniki hrupa in onesnaževanja zraka. Uporaba pirotehničnih sredstev poleg povzročanja hrupa brez dvoma onesnažuje tudi zrak, kar škodi ljudem in živalim. Pri eksplozijah se v ozračje sproščajo tudi ultra-fini delci PM10, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so opravili meritve, ki so pokazale, da je v času trajanja ognjemeta izpostavljenost PM delcem tudi do 10-krat večja kot običajno. Izjemno majhni delci predstavljajo tveganje predvsem za otroke in mladostnike, nosečnice, starejše ljudi, bolnike z boleznimi dihal, srca in ožilja ter za sladkorne bolnike. Prodrejo lahko globoko v pljuča in z različnimi nevarnimi elementi (stroncij, vanadij, barij, svinec, aluminij, antimon, žveplo, molibden, fosfor, cink itd) zastrupljajo človeško telo.

Da pokanje pogosto zelo prestraši otroke, starejše ljudi in živali, vsi vemo. Odrecimo se tem "užitkom", ki mnogim izmed nas povzročajo velik stres, živalim pa grozo, strah in bolečino.

V tem času se zgodi največ pobegov domačih živali, ki se zaradi poka ustrašijo in pogosto tudi strgajo iz povodca. Mnoge pobegle hišne živali in prestrašene divje živali brezciljno tekajo in žal pogosto končajo pod kolesi avtomobilov.

Živali slišijo mnogo večji razpon frekvenc kot človek, zato ujamejo bistveno bolj oddaljene zvoke. Naša žival je lahko v hudem stresu zaradi pokov, ki jih mi zaradi oddaljenosti sploh ne zaznamo.

Ukrepajmo že pred obdobjem, ko ljudje začnejo s prekomernim hrupom. Živalim pripravimo varna notranja zavetja, stran od zunanjih sten. Psov na sprehode ne vodimo pozno zvečer, ko je pokanja več, še posebno ne na silvestrovo. Praznovanj in druženj na prostem se izogibajmo. Med najhujšim pokanjem naj živali ne bodo doma same. Domačim ljubljencem pomaga, če spustimo rolete, predvajamo glasbo ali gledamo TV malo glasneje. Pomembno je, da se vedemo kar se da normalno, da naše vznemirjenje v želji po pomoči živalim še dodatno ne poveča njihovo paniko.

Pri hudo plahih in prestrašenih živalih predhodno pripravimo čim bolj zvočno izolirano sobo. Dovolj zgodaj se posvetujmo z veterinarji o možnosti uporabe pomirjeval.

Ne pozabimo na živali, ki so navadno zunaj. Umaknimo jih v notranje, morda kletne prostore. Če je le mogoče, jih že pred največjim hrupom s hrano navajajmo na zaprt prostor. Prostoživečim nesocializiranim mucam v prazničnih dneh pripravimo hrano in toplo vodo še pred mrakom, da se bodo do teme in večjega pokanja poskrile.

Hrup ima močan vpliv tudi na rejne živali. Vznemirjenje, stres, strah in paniko izražajo z oglašanjem, rožljanjem in splošnim nemirom. Posledično prihaja do nižje proizvodnje mleka, upada proizvodnje jajc, slabše ješčnosti in izgube telesne teže. Mnogi kmetje, da bi zaščitili živali pred glasno pirotehniko, svoje hleve dodatno zvočno izolirajo z uporabo slame na oknih in predvajajo glasbo prek radija.    

Divje živali in ptice so na milost in nemilost prepuščene ognjemetom, pogosto tudi daljšim neprekinjenim večminutnim pokom. Mnoge živali zaradi panike izgubilo orientacijo, se poškodujejo, zaletijo, porabijo prepotrebno energijo za hladno zimsko obdobje in poginejo. Ptice lahko zaradi pokanja doživijo celo kap. Živali zaradi pirotehnike posledično umrejo zaradi fizičnih poškodb, izčrpanosti ali preprosto zaradi šoka.

Pred uporabo pirotehničnih sredstev pomislimo na mnoge prebivalce, katerim hrup in onesnaževanje zraka ne pričara prazničnega vzdušja, pa naj si bodo to ljudje ali živali. Opozorimo tudi odločevalce in organizatorje dogodkov, da se odpovedo praznovanjem z uporabo pirotehnike. Lahko izberemo mnoge alternative, ki pričarajo posebno vzdušje brez nepotrebnega trpljenja in škode.

Pokažimo, da smo uvidevni, sočutni in spoštljivi do soljudi in do živali.

Mojca Furlan

Društvo za varovanje okolja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila

Fotografija je simbolična: Dreamstime

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.