PISARIJE IZ (PO)PASJE DRUŽINE
Piše: Dona Gomilšek, PoPasje – varstvo, šolanje in nega psov
Živalsko obarvani filmi so zame ena posebnih kategorij filmske industrije. Predvsem tisti, s psom v glavni vlogi. Malce morda iz vidika mojega dela, kjer se venomer sprašujem o efektivnih postopkih do želenega pasjega vedenja. Morda pa zaradi eksplozije občutkov in vsega sočutja, strahu, ljubezni do nekega izmišljenega, trpečega psa na ekranu. Priznajmo, zaradi pasjih filmov jokamo!
Medtem, ko se cmerim skoraj za vsako 5-sekundno reklamo z žalostnim psom, sva nazadnje oba jokala ob filmu »A Dog's purpose«. Vsekakor ni bil edini, saj so zadnja leta pasji filmi vse pogostejši. Le kako ne bi bili, psi so danes pomemben del našega vsakdana, njihova povezava s človekom omogoča raznolike scenarije, njihova narava uči pomembne življenjske nauke, fizična pripravljenost pa omogoča atraktivne pustolovske prizore. Publika jih sprejema z odprtimi rokami in se vedno znova zaljublja v ustvarjene pasje like.
Filmske zgodbe in knjige sem vedno doživljala zelo živo, resnično, oprijemljivo. Nepričakovani preobrati in dramatične situacije so mi zato vedno predstavljali velik napor ob žalosti in občutku nemoči. Najraje bi skočila v film in objela vsakega psa, ki bi potreboval objem. Zaljubljala sem se v pasje osebnosti in stiskajoč svoje živali trpela ob vsej drami, ki jo je film prinesel. V živo se spomnim strahu ob podvigih filmskega terrierja Skipperja, medtem za Lassie nisem prepričana, ali sem si jo kdaj ogledala v celoti. O Hachiku niti ne bom, obstala sem na trailerju in si pod goro papirnih robčkov premislila. Z bogato domišljijo sem vedno raje sestavljala svoje zgodbe. Spomnim se, da sem že kot majhna punčka sanjarila, kako v skriti deželi živim z različnimi živalmi, ki mi zaupajo svoje skrivnosti, da govorim živalski jezik, pa da ima moj pes skrivno moč letenja, da moj konj postane neviden in nešteto drugih izmišljotin, ki sem jih navdušeno čečkala na različne koščke papirja. Domišljija je bila neskončna, vsaka ideja pa tako neobremenjeno verjetna in resnična, četudi je bila posuta z zlatimi lističi in čarobnim prahom. Ob boku so mi vedno stali živalski liki, predvsem psi in konji. Potrebni dramatični vložki so predstavljali kontrolirano borbo proti zlu v vseh oblikah, pravilo, da dobro vedno premaga zlo, pa je bilo klasika.
Če nisem sanjarila, sem raje izbrala zgodbe z lažjimi tematikami, kot je bila na primer »101 Dalmatinec«. Morda je bila pasmi celo premalo kompleksna, saj so filmi, risanke in knjige o vizualno atraktivnem pikčastem paru, Pongu in Perditi, močno pripomogli k popularnosti te zahtevne lovske pasme. Lahkotnost sobivanja s psom, z izrazito potrebo po delu in fizični aktivnosti, z nagnjenostjo k številnim boleznim, žal ni bila tako filmsko sijoča, kot si je marsikdo takrat predstavljal. In ni presenečenje, da lahko dalmatince iz svojega okolja danes preštejem na prste ene roke. Vsesplošno navdušenje nad pasjimi igralci močno vpliva na porast številnih pasem. Kot lastnika jack russell terrierjev sva se pogosto srečala s prošnjami za pomoč pri oddaji teh trmastih, renčavih in neustrašnih »Milotov«, v katere so se ljudje zaljubili zaradi filma Maska z Jimom Carreyem. Bolj zaskrbljujoč problem trenutno izhaja iz serije Game of Thrones, saj se je povečalo povpraševanje po mešanici volkov in polarnih pasem. Zaradi zahtevnosti vzgoje in socializacije je ogromno predstavnikov oddanih v Ameriška zavetišča in naravne rezervate.
Trenutno najbolj aktualen pa je film PES, ki te dni pritačka v naše kinodvorane. Pasje šole smo preventivno že začele z ozaveščanjem o izbiri primerne pasme za posameznika. V filmu bo namreč blestel belgijski ovčar – visoko izdelan atlet z neomajno močjo in vztrajnostjo, zahteven sodelavec, ki potrebuje ogromno doslednosti, strukturiranega delo in potrpežljivosti pri socializaciji. Morda nežna muca za izkušenega človeka ali pa hladno orožje v napačnih rokah. Ne, pasma ni za vsakogar. Največkrat ga lahko vidimo v vlogi policijskega, vojaškega, obrambnega, inštruktorskega psa. Pasma je v našem delu Slovenije v zadnjih letih izjemno popularna tudi med širšo publiko, verjetno tudi zaradi popačene postave novodobnih nemških ovčarjev, za katere se odloča vedno manj ljudi. Vseeno pa – opozarjam - ovčarjev ne gre posploševati. Nemčija ni Belgija in Nizozemska ni Švica. Pika! Zaradi svoje zahtevnosti je bilo samo v zadnjih petih letih veliko belgijcev predanih v zavetišče, posvojenih za specializirane namene, usoda mnogih pa je životarjenje v pesjakih ali na praznih dvoriščih, kjer varujejo skladišča.
Filmi in serije so dober pristop k informiranju, izobraževanju in oblikovanju družbe. Pestrost, ki se zadnja leta pojavlja, tudi zavoljo predpisanih kvot, nas rine iz okvirjev, nam odpira um ali celo spreminja mnenja. Rahlja naše zidove, odpira pogled tudi v sobivanje in interakcije z živalmi, spodbuja empatijo, itn. Postali smo družba, ki obožuje pse in razumljivo - marsikatera pasja osebnost v filmu pogosto očara gledalca in ga spodbudi k razmišljanju »pišuka, tud jaz bi imel takega psa!« Sodeč po mojih preteklih kolumnah verjetno že pričakujete poglobljeno pridigo o izbiri primerne pasme in res je, da sem se skoraj že zagnala v razpravo. A se ne rabim, zato ker verjamem, da boste ob naslednji izbiri pasjega družinskega člana dobro prebrali moje pretekle zapise. Da boste podrobno raziskali različne forume, članke, priporočila kinologov, prebrali kakšno knjigo in ob zavedanju, da bo pes z vami 15+ let, izbrali odgovorno. Vsekakor se ne odločajte na podlagi zunanjega izgleda in fotogeničnosti na kameri. Občudujte dobro igro, profesionalno izdelanega psa ter kvaliteto trenerja, ki je z ogromno dela razvil talent svojega igralca. Svoje talente lahko, ob pomanjkanju dela, vsak pes usmeri v popolnoma napačne aktivnosti in vedenja, ki so moteča ali celo življenjsko ogrožajoča. Za občudovanim psom največkrat stoji vztrajen in izkušen vodnik ter vsa pasja okolica, ki ga je pomagala oblikovati v najboljšo verzijo sebe. Navsezadnje -Psičko iz omenjenega filma Pes so igrali 3 predstavniki belgijskih ovčarjev. Psičko Lassie kar 9 moških predstavnikov pasme škotski ovčar. Komisarja Rexa pa 4 različni nemški ovčarji. Morda je 1 lik v katerega se zaljubiš sestavljanka različnih znanj, različnih psov. In mislim, da imajo podatki zadostno težo o tehtnem razmisleku.
Ne smem zanikati, tudi film Pes si bom ogledala z največjim veseljem. Sprva previdno, z velikim spoštovanjem do vloženega dela v pasjo igro, ki stoji za vsemi Lulujkami. Potem pa se bom glasno cmerila in zaljubljeno mežikala v Channingove mišice.
Naj film ne bo čustven povod k izbiri pasme!
Dona Gomilšek, PoPasje – varstvo, šolanje in nega psov
Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.
