05.06.2019

Poslanka odločna: Živali niso 'stvari', pač pa čuteča bitja!

Pred tremi tedni smo na našem portalu že poročali o pobudi, ki jo je poslanka Meira Hot že lani naslovila na ministra Boštjana Poklukarja. Pobuda se dotika spremembe zakonodaje, ki bi prepovedala prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov. Ne samo, da ti izdelki ustvarjajo hrup in razsvetlijo nebo, ampak ustvarjajo tudi nevarnost fizičnih poškodb oseb, trpljenje živali in nenazadnje strahu ljudi, ki ne uporabljajo pirotehnike. "Vem, da si bom najbrž nakopala gnev prodajalcev teh izdelkov in morda tudi mladih, a mislim, da je resnično čas, da naredimo korak naprej," je dejala Hotova. Da misli povsem resno, je poslanka dokazala s tem, da je na pobudo ministra "spomnila" ponovno marca letos. Za naš portal je zagotovila, da bo pri svojih prizadevanjih vztrajala do konca.



In veseli nas, da pri svojih prizadevanjih za dobrobit živali očitno misli resno. Danes je Hotova na ministrstvo za pravosodje ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namreč naslovila še poslansko pobudo za spremembo pravne definicije živali, ki po sedaj veljavnem Stvarnopravnem zakoniku žival obravnava kot stvar. "Skrajni čas je, da v skladu z najvišjimi moralnimi zavezami živali dobijo primeren pravni status in vse potrebno za njihovo največjo zaščito pred skrajno zavržnimi dejanji mučenja, zanemarjanja in slabega ravnanja!" pravi poslanka Meira Hot.

"V zadnjem času smo že spreminjali zakonodajo s področja zaščite živali, še zdaleč pa nismo naredili dovolj", je jasna poslanka, ki opozori na 15. člen zakonika. Ta namreč določa, da je stvar samostojni telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje. "Potemtakem se v skladu s teorijo in sodno prakso med stvari štejejo tudi živali", je kritična Hotova.

"Ne gre le za kaprico ali zgolj namero za boljši status živali, kajti tudi Evropska unija priznava živalim poseben pomen, saj 13. člen Pogodbe o delovanju EU jasno določa, da so živali čuteča bitja", poudari. Ob tem velja spomniti, da so slovenski ustavni pravniki v enem izmed pritrdilnih ločenih mnenj zapisali, da živali nikakor ni mogoče obravnavati kot stvari, ki imajo v razmerju do človeka zgolj instrumentalno vlogo oziroma služijo le njegovim interesom. V času, ko smo priča vedno številnejšim primerom grozovitega mučenja in zanemarjanja živali, se tako po besedah poslanke kaže še večja potreba po dopolnitvah zakonodaje na način, da bo ta živali ščitila, kršilce pa primerno sankcionirala. Ob tem Hotova pove, da ta vsebina presega vidik prava, saj gre po njenem za moralo, za etiko in navsezadnje za odnos družbe do vprašanja primernega ravnanja z živalmi, "ki ob primerih zaprtega psička v stanovanju, da je ta umrl od žeje in lakote ter zanemarjanju konja, da so mu razpadla kopita, terjajo najresnejši premislek."

"Zato je skrajni čas, da kot družba aktivneje pristopimo k zaščiti živali kot čutečih bitij, s tem da vklopimo vse mehanizme, tako pravne kot nadzorstvene, da preprečimo tragična in skrajno zavržna dejanja mučenja in slabega ravnanja z živalmi", je jasna Meira Hot. Slednja je tako danes na pristojni ministrstvi podala pobudo, da ti aktivno pristopita k zapolnjevanju sistemskih vrzeli, ki preprečujejo polno pravno in institucionalno zaščito živali in k pripravi spremembe Stvarnopravnega zakonika, ki bo živalim dala poseben pravni status. Hkrati s tem pa se mora po poslankinem mnenju zagotoviti učinkovitejši nadzor in pregled nad stanjem ravnanja z živalmi v institucijah in pri posameznikih, kar je po njenem moč zagotoviti tudi preko posebnega akcijskega načrta.

Poslanka je ob vložitvi poslanske pobude izrazila zadovoljstvo, da je ministrstvo za pravosodje k tej problematiki pristopilo proaktivno, "ker sem prepričana, da mora biti naš skupni cilj, ne glede iz katere pozicije ga naslavljamo, dobrobit živali".

"To poslansko pobudo tako bolj kot institucionalno orodje ali možnost opozarjanja na dotično problematiko smatram kot enega izmed potrebnih proaktivnih korakov in dobronamerni poziv vsej družbi, da vsak po svoji moči vse napore usmeri v ustvarjanje takšne klime, kjer velja in je doma ničelna toleranca nasilja in neprimenega vedenja do živali", zaključi poslanka.

Foto: Pixabay (kuža) in Facebook profil Meire Hot

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.