Tokrat delimo resnično zgodbo s srečnim koncem, ki je pred dnevi zaokrožila po družbenih omrežjih in ganila mnoge. Zgodila se je v Domžalah – in ni prizor iz filma, temveč primer, ko je zvesti kuža odigral ključno vlogo pri reševanju človeka.

Bilo je običajno popoldne v enem od lokalov na obrobju Domžal. Dva gasilca na krajšem odmoru, klepet, nič posebnega. Dokler se ne prikaže kuža. Malce znan obraz, a brez lastnika. Nekoliko vznemirjen, a ne vsiljiv. Samo gleda. Prvo enega, potem drugega, nato proti poti. Spet pogleda človeka. Kot da sporoča: »Nekaj ni v redu. Pridita z menoj.«

In gasilca – tista prava, ki znata poslušati tudi takšne tihe klice – se odpravita za njim.

Nekaj minut pozneje na bližnjem travniku najdeta človeka. Gasilec. Njun znanec. Leži in potrebuje pomoč. Sledi takojšen klic na 112, hiter odziv, usklajevanje z reševalci. Nič drame, samo odločno in učinkovito delovanje.

Človek je zdaj pod zdravniškim nadzorom, njegovo stanje pa je stabilno. Tisti dan pa bi se lahko končal drugače – če ne bi bilo psa, ki je vedel, da mora nekaj ukreniti.

In čeprav so se največ ukvarjali s tem, kako ujeti malega junaka in ga spraviti na povodec, je tudi to del zgodbe. Gledal ju je z rahlim dvomom v očeh, kot da pravi: »Vem, da sta gasilca. Ampak danes sem jaz na dolžnosti.«

In res je bil. Tisti dan je pes rešil človeka. Ker je znal opaziti. In ker sta znala poslušati.

Vir: FB/Gasilstvo na Domžalskem  

Fotografija je simbolična: Dreamstime