Psi vrtičkajo na svoj način - zakaj je kopanje lukenj tako razširjeno?



Kopanje lukenj je psom prirojeno. Nekatere pasme so načrtno vzrejali prav za takšna opravila. Terierje še dandanes uporabljajo tudi za lov na divjad, ki živi pod zemljo. Predniki naših štirinožnih prijateljev so svoje mladiče zavarovali pred plenilci prav v rovih, skopanih v zemljo – brlogih. Psi še zdaj radi spijo na udobnih ležiščih v prekritih prostorih, ker jim nudijo občutek večje varnosti. Opazili bomo tudi, da radi kopljejo po ležišču in se vrtijo v krogu, preden zaspijo.

Vzrokov za kopanje je veliko, in če gre za naravno vedenje in nam pes s tem ne povzroča težav, se s tem ne ukvarjamo. Seveda pa moramo kopanju lukenj posvetiti več pozornosti, ko je to vedenje posledica psihičnih težav, na primer ločitvene tesnobe, ali celo zdravstvenih težav. Mnoge pasme psov so vzredili za lov na divjad. Nekatere od teh so specializirali še posebej za lov pod zemljo živeče divjadi, na primer jazbecev, lisic in raznih glodavcev. Predstavniki teh pasem so še malce bolj nagnjeni h kopanju lukenj, saj jih v to žene prirojeno in globoko ukoreninjeno vedenje. Lov in ulov je za psa nekaj super zabavnega, saj s tem zadovoljuje svoje nagone. Po navadi so pri tem uspešni in je takšno vedenje še dodatno nagrajujoče. Ne kopljejo pa le terierji, saj je kopanje vir zabave za veliko večino psov. Najzabavnejše je kopanje mehkejših površin, na primer krtin. Mehka podlaga, ki brez večjega truda psa hitro pripelje do super vonjav, ki jim kar ni konca, je kot otroško igrišče, polno vedno novih zabavnih igral. Po navadi psi, ki kopljejo z namenom, da bi ulovili kakšnega glodavca, ali pa psi, ki kopljejo zgolj za zabavo, to počnejo na različnih predelih vrta. Največkrat kopljejo nad podzemnimi rovi, po krtinah, pa tudi po našem sveže zasajenem vrtu. Najboljša rešitev pri neželenem kopanju po vrtu je namestitev naprave, ki odganja vrtne glodavce. Na trgu je veliko različnih proizvodov za ulov ali preganjanje glodavcev, ki psa ne motijo, učinkovito pa odženejo glodavce.

Večinoma pa je vzrok za kopanje po vrtu dolgočasje. Če bomo psa dovolj zaposlili in mu zagotovili pester dan, ne bo imel potrebe po kopanju lukenj. Tudi terierjem, ki po naravi zelo radi kopljejo, lahko ponudimo različne dejavnosti, kjer bodo lahko sprostili svoje prirojene potrebe po kopanju in potem ne bodo kopali lukenj po našem vrtu. H kopanju lukenj so bolj nagnjeni bolj živahni psi, ti potrebujejo več telesne dejavnosti. Nasploh je pomembno, da svojemu psu omogočimo dovolj gibanja in predvsem tudi dovolj zaposlitve njegovih možganov. Ko bo pes primerno utrujen in bo sprostil svoje nagone na za nas primernejši način, ne bo imel potrebe po kopanju lukenj. Pri psih z ločitveno tesnobo pa lahko težave s kopanjem marsikdaj preprosto rešimo tako, da mu med svojo odsotnostjo pustimo prižgan radijski sprejemnik.

Kopanje lukenj zaradi ločitvene tesnobe lahko kaj hitro prepoznamo. V tem primeru namreč luknje niso po vsem vrtu, ampak jih najdemo ob ograji, na vhodih in na vseh točkah, kjer pes lahko najde izhod. Še največkrat luknje najdemo prav pri vratih oziroma tam, kjer po navadi vstopamo in izstopamo z vrta. Pes v tem primeru koplje zaradi stresa, ki ga povzroča naša odsotnost. Enako kot pri ločitveni tesnobi so tudi v primeru, ko pes koplje zato, ker je v bližini goneča se psica, ali zato, ker želi »raziskovati«, luknje ob ograji. Ampak v tem primeru pes ne koplje zaradi stresa, saj ga h kopanju lukenj žene želja po raziskovanju novega okolja ali prijetno dišeča sosedova goneča se psička. V nekaterih primerih željo po kopanju in pobegu iz ograjenega prostora spodbudi tudi nagon po lovu na divjad. Pes v tem primeru luknje večinoma koplje le občasno, v primeru ločitvene tesnobe pa se panično kopanje lukenj po navadi pojavi takoj po skrbnikovem odhodu od doma. V primeru, ko pes koplje zato, da bi pobegnil z vrta, moramo ograjo urediti tako, da mu to preprečimo. Ograja naj bo dovolj visoka, tla pod ograjo morajo biti trdna (najbolje betonirana), tako da pes ne bo mogel spodkopati luknje pod ograjo. Sčasoma se bo naučil, da mu kopanje lukenj ne prinese uspeha, in bo s tem vedenjem prenehal.

Še vedno je kar nekaj psov, ki zvesto zakopavajo hrano, kosti, igrače oziroma vse, kar se jim zdi vredno zavarovati pred konkurenti. Nekoč, ko so psi živeli še v divjini, je bilo takšno vedenje ključ za preživetje. Ostanek hrane so varno shranili za »težke« čase. Pes lahko »dragocenosti« zakopava na različna mesta, včasih kakšno na še posebej varno mesto, ki je lahko tudi njegovo ležišče, del vrta, lahko celo kup umazanega perila. Psi so pri tem nadvse iznajdljivi. Pes zakopava le »dragocenosti«, ki jih tisti trenutek ne potrebuje. Zato to vedenje najučinkoviteje odpravimo tako, da mu na primer odvzamemo hrano (kosti, bikovke, uhlje ...), ki je ne zaužije. Enako velja za igrače: odstranimo vse tiste, s katerimi se ne igra in jih po navadi zakopava.

Foto: Shutterstock

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.