Ste že slišali za “sindrom črnega psa”? Ne, ne gre za bolezen ali vedenjsko motnjo – gre za žalostno in precej nerazumljivo dejstvo, da črni psi v zavetiščih pogosto čakajo dlje na posvojitelje kot njihovi svetlejši pasji kolegi.

Zakaj? Razlogi niso ravno logični, a jih je kar nekaj. Eden od njih je videz – nekateri ljudje črnih psov preprosto ne dojemajo kot tako “fotogenične” ali privlačne. Na fotografijah se včasih izgubijo v ozadju, njihova mimika je manj opazna, oči težje pridejo do izraza, in v poplavi objav na spletu zato hitro ostanejo spregledani.

Pa še nekaj je – predsodki. V nekaterih kulturah črne živali povezujejo s smolo, temo ali celo smrtjo. Takšna vraževerja so se v preteklosti razširila tudi v popularni kulturi, kjer črne pse pogosto prikazujejo kot strašljive, nevarne, agresivne. In čeprav vemo, da je to daleč od resnice, se takšni stereotipi znajo prikrito usidrati v naše dojemanje.

Zanimivo je tudi to, da obiskovalci zavetišč pogosto nezavedno spregledajo črne pse, še posebej če jih obiščejo v prostorih s slabšo osvetlitvijo ali če je pes sramežljiv. Če se ne prerine v ospredje, ostane neopazen. Kar pa ne pomeni, da ni čudovit.

Na srečo se vedno več zavetišč tega pojava zaveda in se aktivno trudi, da bi črne pse predstavili v boljši luči – z dobrimi fotografijami, kampanjami in zgodbami, ki poudarjajo njihov karakter, ne pa barve dlake.

Resnica je preprosta: barva kožuha ne določa, kakšen je pes. Črni psi so lahko nežni, veseli, zabavni, zvesti in prav tako odlični družinski člani kot vsi drugi. Morda celo malce posebni – saj veste, črna gre k vsemu.

Če razmišljate o posvojitvi psa, pustite predsodke pred vrati in si vzemite čas za spoznavanje vsakega kužka posebej. Čisto mogoče je, da se prav tista črna kepa v kotu izkaže za vašega najboljšega prijatelja.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime