31.03.2021

Slab odstotek registriranih psov ima status nevarnega psa! Za takim psom vedno stoji neodgovoren skrbnik!

V Sloveniji je v registru trenutno zabeleženih 241.000 psov, od teh 2.000 nevarnih psov, kar je približno 300 manj kot pred dvema letoma. Polovica teh psov je sicer mešancev, a kako pravzaprav pes dobi status nevarnega psa? Če pes ugrizne človeka ali poškoduje drugega psa, mu pristojni območni urad izda odločbo, s katero dodeli psu status nevarnega psa. Po definiciji Zakona o zaščiti živali je nevaren torej tisti pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kaže napadalno vedenje do človeka, ali pa pes, ki je ugriznil človeka ali žival. Pes status nevarnega obdrži do konca svojega življenja, v kolikor ugrizne ponovno, ga lahko doleti usmrtitev.

Če pes s statusom nevarnega psa znova ugrizne, vendar ne gre za posebno hudo telesno poškodbo, je zanj predpisano obvezno šolanje, ki se ga morata udeležiti pes in njegov lastnik oziroma skrbnik. Uspešnost opravljenega šolanja preveri komisija, ki jo imenuje nosilec programa šolanja. Če pes ne opravi predpisanega šolanja ali je šolanje neuspešno, uradni veterinar odredi evtanazijo.

V Sloveniji smo sicer zabeležili tri napade psov, ki so se pri ljudeh končali s smrtjo. Najbolj razvpit in odmeven primer se je v začetku leta 2010 zgodil v Ljubljani, ko so bulmastifi do smrti pogrizli svojega lastnika Saša Baričeviča. Silovit napad psov na 71-letno mater lastnika psov se je pred štirimi leti zgodil na Dolenjskem. Zaradi poškodb je ženica dve uri po napadu med operacijo v bolnišnici umrla. Zadnji primer se je pred tedni zgodil v Mengšu. Pes, ki je bil privezan na verigo, je do smrti pogrizel deklico, ki se mu je približala. Okoliščine tega primera še niso dokončno razjasnjene.

V Sloveniji sicer uradno ne poznamo nevarnih pasem. Poznamo samo oznako nevarnega psa, kar je lahko tudi popadljiva čivava. Seznam nevarnih pasem pa imajo denimo v Avstriji, kjer morajo določene pasme na javnih mestih biti vedno na povodcu in nositi nagobčnik. Med nevarne sodijo tudi pasme psov bulterier, rotvajler, bulmastif.

Stroka je že nekaj časa enotna: Nevarnih psov ni! Za vsakim slabo vzgojenim psom vedno stoji neodgovoren skrbnik ali posameznik, ki psu skozi življenje ne namenja dovoljšnje pozornosti, tudi v smislu vzgoje in šolanja. Zakaj psi sploh ugriznejo? Najpogosteje iz strahu, ker se počutijo ogrožene ali zato, ker posegamo v njihov teritorij ali lastnino njegovega skrbnika. To je lahko kjerkoli, na travniku ali v avtomobilu.

V primeru psa iz Mengša gre za primer živali, ki je živela na verigi, slednje pa lahko zelo poenostavljeno primerjamo s stanjem, v katerem smo se v "korona času" znašli ljudje, a z eno pomembno razliko.

Ljudje se lahko odpravimo na sprehod v naravo in imamo kljub ukrepom precejšnjo svobodo gibanja, a se kljub temu večina od nas počuti omejene in prikrajšane za marsikaj - ob tem se seveda pritožujemo na vse mogoče načine. Če ob tem pomislimo na psa, ki vse dni svojega življenja privezan preživlja na nekaj kvadratnih metrih prostora je slika jasna. Vsi tudi vemo, da je pes družabno bitje, ki potrebuje veliko gibanja. O verigah je bilo sicer povedanega že ogromno in tudi na našem portalu so številne prispevke podpisali mnogi priznani strokovnjaki. "Veriga je del nekih drugih časov, ki so v naprednih državah že zdavnaj minili," je povedal eden od njih.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo tudi na dejstvo, da se pes na verigi nima kam umakniti. "Če se pes ne more umakniti, pogosto ugrizne," so si enotni in dodajajo, da tak pes razvije teritorialni čut in svoje ozemlje brani za vsako ceno. Primerov ugrizov, ki so se zgodili s strani psov, ki so bili privezani na verigo, je veliko. Tudi ti psi so dobili status nevarnega psa in vsaka naslednja "napaka" jih lahko stane življenja. Letno pri nas usmrtijo od 3 do 5 psov s statusom nevarnega psa.

Najpogostejše žrtve ugrizov so otroci, ki jih ugrizne domač pes. "Zato, ker ga je nenadoma pocukal za rep, ga povlekel za uho ali mu odvzel kakšen predmet," je prepričan priznani kinolog Jože Vidic in dodal, da v zvezi z otroki velja zlato pravilo: otroka nikoli ne smemo s psom pustiti samega. Največja napaka po njegovem mnenju je, da se ljudje odločijo za psa predvsem na podlagi njegove zunanjosti in ne na podlagi karakternih lastnosti. Vsak lastnik se mora zavedati svoje odgovornosti, ki jo ima do svojega psa, nenazadnje pa tudi do okolja, kjer se ta giblje.
Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.