S skupno željo pomagati živalim in z zavedanjem, da trpljenje lahko z nekaj dobre volje, sodelovanja, empatije in razumevanja bitij, ki smo jih udomačili, zmanjšamo ali celo preprečimo, bi poenotenje po občinah in usmeritev na državni ravni lahko pripomoglo k stanju brez zavrženih živali, kar so že dosegli v nekaterih državah.

Trenutno smo v obdobju visoke brejosti mačk in mačjih družinic, ki jih ne smemo ločiti vsaj 3 mesece. Četudi mačji mladiči jedo sami že prej, morajo s samico ostati do dopolnjenega 3. meseca, kot določa veljavni Zakon o zaščiti živali. Mačje sirote - dudarje lahko hrani samo človek, ki je tega vešč, pozna količino obroka in način hranjenja, sicer naredimo več škode kot koristi. Mladiči niso igrače!

Za mačke ni dovolj domov, pravzaprav je vedno težje najti odgovorne skrbnike in varen dom, zato je rešitev pred trpljenjem živali izključno v sterilizaciji. Bodimo del te rešitve, ne ustvarjajmo novih težav!

Vsaka občina mora imeti pogodbo

Vse občine v Slovenije morajo imeti sklenjene pogodbe z enim od uradnih slovenskih zavetišč, ki so obvezana oskrbeti pse in mačke brez lastnikov oziroma ranjene pse in mačke. Zavetišča so pogosto izjemno zasedena in obremenjena z delom. Vseh krajev ne poznajo, bolje jih poznajo krajani sami, prostovoljci, ljudje z velikim srcem in občutkom tudi do zavrženih živali in delujoča društva, zato je najbolj racionalno, da ekipe zavetišč in občani čim tesneje sodelujejo pri odlovu nikogaršnjih mačk, ki jih je potrebno sterilizirati.

Sterilizacije/kastracije so nujno potrebne, ker je mačk in psov številčno preveč, domov zanje pa premalo

Vsi odgovorni skrbniki mačk in psov vedo, da za hišne ljubljence ni več dovolj domov - povedano na kratko. Skrb za psa ali mačko prevzameš za obdobje tudi do 15 ali 20 let. Odgovorni skrbniki ne izgubljajo živali in pri njih lahko dočakajo lepo starost. Zato veliko novih živali v svoj dom ne morejo sprejeti. Tisti, ki si nove živali pogosteje »pridobijo«, po vsej verjetnosti niso odgovorni, saj živali izgubijo ali te obolevajo in umrejo zaradi neprimerne ali slabe (ali nobene) oskrbe. Tudi to je v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali, ki pravi, da potrebno živali varovati in oskrbovati, ter jim po potrebi tudi omogočiti veterinarsko oskrbo.

Prednosti posegov so tudi zmanjševanje potepanja, zmanjševanje pretepov in poškodb mačk, preprečevanje markiranja samcev, zmanjševanje tumorjev rodil.

Kako organizirati

V Občini Medvode smo s sodelovanjem z občino, Društvom za zaščito živali Reks in Mila in Zavetiščem Horjul vsako leto večkrat pozivali krajane in občane k posegu sterilizacij/kastracij mačk in psov v dobro živali in tudi v dobro občinskega proračuna. Na daljši rok urejene živali nimajo več mladičkov, zato je manj zapuščenih živali in predvsem manj njihovega pogosto velikega trpljenja. Pobudo za akcijo oziroma subvencioniranje lahko da občan sam, lahko se obrnete kar direktno na župane.

Kako konkretno do dogovora

Dobro je, če na občini uspeš najti sogovornika, ki ima empatijo do živali in čim več znanja o naravnih potrebah hišnih ljubljencev. To je včasih velik izziv, vendar ne obupajte.

V našem primeru sem se pred leti obrnila osebno na takrat novega župana gospoda Nejca Smoleta. Takoj je prisluhnil in izrazil razumevanje za problematiko zapuščenih mačk in psov. Skupaj sva sklenila, da bi subvencije skrbnikom živali te spodbudile, da bi čim več živali odpeljali na sterilizacije/kastracije. Potrudili smo se in prosili bližnje veterine za sodelovanje s prilagojeno ceno glede na večje število živali, predvsem zaradi višjega cilja v dobro vseh, tako živali, ki bi s sterilizacijo prenehale rojevati mladičke, kot tudi tistih ljudi, ki nas trpljenje zavrženih, lačnih «potepuških« mačk spravlja v nelagodje in žalost. Pri vsem procesu nam je prijazno svetovala izkušena veterinarka Iris Selan, dr. vet., ki je imela mnogo izkušenj, saj je v preteklosti tako akcijo že izvajala v Ljubljani kot vodja zavetišča. Tako smo si razdelili naloge obveščanja in motiviranja ljudi (društvo), subvencije na veterino (občina) in delo s skrbniki (veterina Tristokosmatih), kar smo določili tudi s pogodbo.

Kdaj sterilizirati in kdaj ne?

Sterilizirate lahko čim prej, že pred prvo gonitvijo, ali ko mačke dosežejo težo nekje 1,5 kilograma, sploh, če bodo mačke vsaj nekaj dni na varnem in toplem. Potrebna je pazljivost, da ne steriliziramo v času, ko so samice doječe mamice, saj ob posegu lahko izgubijo mleko. Samice vsaj nekaj tednov ne smejo zapuščati mladičev niti za nekaj ur ne, zato jih ne vznemirjamo ali celo odpeljemo. Mamice steriliziramo okoli 2 meseca, ko nehajo dojiti.

V času materinstva samic ne vozimo na posege, lahko pa tiste samce, ki jih poznamo. Nikakor ne velja, naj samice imajo pred sterilizacijo eno leglo.

Lepo je, če oddajamo po dva mladička skupaj, za živali je lažje, da jih ne iztrgamo iz legla. Tudi kasneje, ko so same doma, sta dve, imata družbo  in je lažje zanju. Dom obvezno osebno preverimo in ostanimo v stikih s posvojitelji.

Nastanitev visoko breje samice ali mamice z mladički

To so živali, ki potrebujejo mir, varnost, hrano, vodo, primerno temperaturo umirjenega bivalnega prostora in čim manj vznemirjanja s strani »občudovalcev«. Samicam z mladiči zagotovimo primerno hrano, ki jo kupimo v trgovini s hrano za živali. Leglo naj počiva na čistem in toplem, naj ima tudi skrivališča, mir brez motenj, hrupa, novih vonjav, novih ljudi in brez stresa.

8 polnih let – odlični rezultati

V osmih letih izvajanja naše akcije »sterilizacij/kastracij« je bilo možno mačke in pse peljati na poseg v vseh mesecih v letu. Porabili smo vsa razpoložljiva sredstva, 8.000 € letno. Z akcijo smo omejili resne bolezni mačk in po nekaterih krajih dodobra omejili število mačk. Povečalo se je cepljenje in čipiranje lastniških mačk. Žal še ostajajo ljudje, ki ne želijo prisluhniti in še naprej vsako leto razmnožujejo živali, ki se parijo med sabo, potepajo po vaseh in oddajajo prvemu, ki potrebuje živo igračo ali žival za ob cesti.

Letos akcija poteka na bližnji veterini Trata. Zavetišče Horjul  je naše izbrano zavetišče, ki ima z občino pogodbo za oskrbo živali. Glede na povpraševanje in potrebe smo sredstva po potrebi konec leta tudi nekoliko presegli, zavrnili nismo nikogar, ne na izbrani veterini, ne v Zavetišču Horjul. Iz strani vseh sodelujočih je bilo vloženo veliko dobre volje, potrpežljivosti, skupnih in skrbnih prizadevanj, naporov in pogosto tudi srčnega delovanja in odrekanja svojemu prostemu času, ne glede na delavnik in ure v dnevu. Veliko je bilo tudi izzivov, ki smo jih z mislijo na plemeniti cilj uspeli preseči.

Pobude za naprej

V preteklih letih se je naša praksa, subvencioniranja sterilizacij/kastracij neprekinjeno skozi celo leto, izkazala za zelo prijazno živalim in njihovim skrbnikom. Zato si želimo primer dobre prakse predstaviti in razširiti na vse občine.

Prav bi bilo, da bi k reševanju problema prostoživečih mačk in posledično njihovega trpljenja (lakote, pogostih neoskrbovanih poškodb in gnitja pri živem telesu, različnih mačjih, sicer ozdravljivih bolezni, okuženosti s paraziti, bolečega  umiranja na obroke) pristopili tudi strokovnjaki, veterinarji s svojimi ambulantami. Pomembno vlogo naj bi prevzela tudi združenja veterinarjev, ki bi prispevala svoj del ozaveščanja javnosti in delovanja s ciljem pomagati živalim, tudi z bolj dostopnimi cenami za ta poseg vsaj pri socialno ogroženih skrbnikih, in tistih, ki so sprejeli v dom več živali (niso jih nagnali na sosedovo dvorišče) in predvsem v dobro številnih nikogaršnjih mačk.

Pripravila: Mojca Furlan

Društvo Reks in Mila

Fotografije: arhiv DPMŽ Koroške  

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.