O hrastovem sprevodnem prelcu - za pse izredno nevarnih strupenih gosenicah, smo na našem portalu pisali že večkrat. Gre za vrsti metuljev, katerih gosenice so drevesni škodljivci. Te gosenice pa lahko privabijo radovedne smrčke, predvsem takrat, ko se iz enega mesta hranjenja na drugega in na mesto, kjer se zabubijo, po tleh premikajo v tipičnih sprevodih oziroma "vlakcih". Stik ima lahko zelo resne posledice (ki se lahko končajo tudi najbolj tragično). Če je še do nedavnega veljalo, da so gosenice praviloma aktivne šele od aprila naprej, jih zadnja leta opažajo že v februarju - najbolj številčno pa ravno v marcu. Razširjene so v hrastovih gozdovih v Obalno-kraški regiji, zaradi ugodne klime pa jih vse pogosteje opažajo tudi na severnejših območjih, proti Alpam. Zadnja leta jih opažajo tudi v okolici Ljubljane in Kranja. Toplejše zime za te škodljivce namreč predstavljajo ugodne razmere za vse burnejše razmnoževanje. In kar je zelo pomembno: strupene dlačice gosenicam služijo kot obramba pred plenilci, zato se jih tudi naravni sovražniki neradi lotevajo.

V zadnjih letih je strupenih gosenic ogromno in bistveno več, kot jih je bilo še pred desetletjem.



Zakaj do tega stika sploh pride?

"Vlakci" gosenic večini psov predstavljajo potencialno igračo. V trenutku nepazljivosti skrbnika bo pes (vsaj) polizal ali povohal počasi premikajoči se sprevod. Takoj po tem se poleg vnetja na izpostavljenem delu kože in sluznicah pojavi še povišana telesna temperatura, pospešeno ali oteženo dihanje, modrikaste sluznice, oteklina jezika, ustnic, slinjenje, povečane podčeljustne bezgavke, vnetje očesnih veznic in v težjih primerih tudi odmiranje jezika. 

Nekateri psi gosenico zagrabijo z usti, zaradi česar pride do hude otekline jezika oziroma ustne sluznice. Pes se kmalu začne sliniti, težko dihati, požirati in se daviti. V hujših primerih se lahko pojavijo celo motnje v strjevanju krvi, kot posledica sistemske vnetne reakcije, ki je lahko celo usodna. Pri nekaterih psih se kot posledica hude otekline jezika po dveh do petih dneh lahko pojavi odmiranje tkiva, zaradi česar ti pacienti potrebujejo intenzivno nego ter hranjenje preko hranilne sonde. Najpogosteje odmre tkivo na pasjem jezičku, veterinar mora odmrle dele jezička odstraniti. Prva pomoč pri otekanju jezika je sicer spiranje s toplo vodo, s čimer strup inaktiviramo. S tem mu lahko rešimo življenje.

Kaj še storiti, če pride pes v stik z nevarno gosenico?

Nujno je, da takoj poiščete veterinarsko pomoč, saj lahko vsako odlašanje z zdravljenjem vodi do hujših zapletov. V ambulanti dobi pes protibolečinska oziroma protivnetna zdravila, če pa pride do otekline grla in posledično oteženega dihanja, se mu mora po potrebi vstaviti endotrahealni tubus za vzpostavitev prehodne dihalne poti.

Vsekakor pa velja napotek: med sprehodi bodite zelo pozorni na to, kaj počne vaš pes. Ne dovolite mu, da radovedno raziskuje vse, kar mu pride pod smrček.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografije: Dreamstime