Jutri, 7. 9. 2023 bo v Državnem zboru potekala seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer se bo razpravljalo o predlogih novele Zakona o zaščiti živali. Več organizacij s področja zaščite in dobrobiti živali je pred sejo pripravilo skupno izjavo za javnost, ki jo objavljamo v nadaljevanju:

Tokrat se pogovarjamo o zakonu, ki mora ščititi živali, ne ljudi!

Jutri se bo odločalo o usodi vseh tistih, ki nimajo svojega glasu, so brez vseh pravic in najbolj prezrti člani naše družbe. Kljub temu pa jim kot družba nalagamo ogromno dolžnosti.

Človek je tisti, ki od živali pričakuje, da bodo naši družabniki, čuvaji, uporabljamo jih v vojski, policiji, v medicinskih in znanstvenih poskusih, pri reševanjih, so terapevti in so, žal, tudi hrana. Živali so del naše družbe, vendar je njihova vrednost zreducirana zgolj na človeške interese, čeprav bi jim moral pripadati etično moralni interes oziroma status.

V Državnem zboru bo potekala seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer se bo razpravljalo o predlogih novele Zakona o zaščiti živali. Iz razprave je na veliko razočaranje večine društev, organizacij za pomoč živalim in zavetišč izključen velik del ključnih akterjev, ki so vsakodnevno vpeti v problematiko odnosa človek – žival. To so posamezniki, ki skoraj poimensko poznajo pse, priklenjene na verige, vse nikogaršnje muce, ki umirajo kar sredi domačih dvorišč, vse tiste živali, ki prvič v življenju vidijo sonce in občutijo zemljo pod kopiti le na svoji zadnji poti do klavnice. Vse krutosti do živali, ki so očem javnosti skrite.

Del njihovega glasu in njihovi zavezniki smo tudi mi, posamezniki, ki tvorimo društva in organizacije za zaščito živali. Ne vemo, zakaj smo utišani, saj Državni zbor oziroma Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z Vido Čadonič Špelič na čelu ne želi pojasniti našega izključevanja in ignorira vse naše pozive k obrazložitvi. Je to odraz demokratične družbe?

Na tokratni seji, ki se bo zgodila 7.9.2023, omejujejo število predstavnikov društev in zavetišč. Na zadnji predstavitvi mnenj so nam dali celo jasno vedeti, da smo manj zaželeni. Pravijo nam aktivisti, po njihovem mnenju smo manj izkušeni in menda celo nestrokovni. Vsled tega nam je predsednica odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospa Vida Čadonič Špelič, omejila čas govora na polovico manj kot ostalim udeležencem, torej kmetom in veterinarjem ter ostalim interesnim skupinam.

Za živali je nujno, da se Kazenski zakonik, Zakon o zaščiti živali in vsi ostali pravilniki, ki obravnavajo živali, prevetrijo in posodobijo v skladu z novimi znanstvenimi spoznanji o živalih. Žal stroka, kmetje, celo veterinarji, odločno brišejo vrstice z besedami o malomarnosti, prepovedjo verig, obveznem čipiranju mačk in pooblaščenih svetovalcih. Vsak poskus, da bi se živalim godilo bolje, skušajo zatreti v kali in ljudi, ki si za to prizadevajo, prikazati kot čustveno nestabilne in strokovno nepodkovane.

Živalim, ki živijo, trpijo in umirajo v nemogočih razmerah, ni mar, ali so bile zapuščene žejne in lačne ter v bolečinah zaradi pomanjkanja oskrbe, zanalašč ali iz malomarnosti. Trpijo v vsakem primeru in zato je nujno, da za vsakršno takšno ravnanje lastnik oziroma storilec odgovarja. Dovolj je bilo sprenevedanja in omogočanja kaznivih dejanj in prekrškov nad živalmi, nad katerimi se sicer širna javnost zgraža, stroka pa storilcem gleda skozi prste, saj tožilstvo prevečkrat zataji. V javnosti še vedno odzvanja primer psičke iz Kopra, kjer so tožilstvo in vse ostale pristojne institucije pogrnili na celi črti. In to je le en primer, ki je uspel priti v javnost, kje so še vsi drugi!

Tradicionalno zanemarjeni psi in številčno bolne mačke naj ne bodo izgovor, da bo Kmetijsko gozdarska zbornica zavirala pojem kvalitetne oskrbe psov in mačk, ter s tem razbremenitev občinskih proračunov in nenazadnje zavetišč! Tradicija je nekaj, kar bi moralo biti narodu v ponos in se odraža s kulturnimi dosežki, kar pa tovrstni pogledi na zanemarjene pse na verigah in podhranjene bolne mačke na kmetijah zagotovo niso. Takšnih prizorov smo siti vsi, še najbolj pa tisti, ki leta in leta tiho trpijo. Enako smo siti izgovarjanja na tradicijo!

Čas je, da sistem, ki podpira tak odnos do živali, vključno z vsemi državljani, kmeti in stroko, začne obravnavati in gledati na živali kot čuteča bitja, saj smo to v Sloveniji zapisali tudi v zakonodajo. Predvsem je nujno, da se začnemo zavedati, da so živali tudi samozavedajoča bitja in ne komoditeta!

Ne glede na razplet seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bomo vsa društva in organizacije, ki delujemo na področju zaščite in pravic živali, še naprej aktivni na terenu, kjer že vrsto let opravljamo "delo" svetovalcev, pa čeprav bi morale to delo opravljati uradne institucije. Brez tečajev, brez izobraževanj, zgolj z empatijo in predvsem z neprecenljivimi ter bogatimi izkušnjami!

Potrebujemo nov, jasen in nedvoumen zakon o zaščiti živali, ki ne bo napisan zato, da bo všečen javnosti in kmetom, pač pa bo resnično izboljšal dobrobit živali v praksi! To je nenazadnje dolžnost nas vseh, tako posameznikov kot društev in še posebej stroke!

Podpisane organizacije za zaščito živali:

• Društvo za zaščito živali Ljubljana
• Lajka, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski
• Zavod Muri
• Zavod Mačja hiša
• Društvo za zaščito konj
• Animals Matter
• Društvo S hrti za hrte Slovenija
• Društvo za zaščito živali Kranj
• Animal Angels Slovenia
• Društvo za zaščito živali Maribor
• Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
• Društvo za zaščito živali Kočevje
• Društvo za zaščito živali Novo mesto