12.02.2024

Uvoz živali - pomoč ali povečevanje problematike v Sloveniji?

Pred kratkim smo v Sloveniji doživeli eno izmed razkritij problematike uvoza psov iz drugih držav. Zgodba se je precej zapletla in še vedno ni dokončno razrešena, je pa na lep način pokazala, kako zelo kompleksno je reševanje živali, tako v Sloveniji kot tudi marsikje drugje.

 

V takih situacijah se nekako izoblikujeta dva pola ljudi, tisti, ki podpirajo reševanje psov z uvozom iz bivše Juge ali kje drugje in tiste, ki se nam tovrstni način reševanja problematike ne zdi ravno najbolj optimalen. Ne za tamkajšnje živali ne za tiste, ki živijo med nami.

 

Nihče ne zanika, da imajo živali marsikje obupne pogoje za življenje, da je odnos do njih izredno slab in škodljiv, da so zavetišča bolj podobna vojnim taboriščem, kot nekemu varnemu zavetju za živali iz ulic. Tega se verjetno zavedamo vsi. Ne zavedamo pa se, kaj vse potegne za sabo legalni in ilegalni uvoz. V prvi vrsti vsaka uvožena žival poslabša situacijo vseh živali v Sloveniji. Zakaj? Ker so zavetišča polna nikogaršnjih psov, telefoni pregorevajo, ker bi ljudje radi oddali lastniške pse, ki so jim zlezli čez glavo in kar naenkrat nimajo več časa zanje, ker je resnici na ljubo pri nas še cel kup psov, nastanjenih v neprimernih pogojih in bi jih bilo edino smiselno odvzeti in ker konec koncev tudi pri nas najdemo naselja, kjer se psi nenadzorovano množijo, se sprehajajo prosto naokoli in ne živijo nič kaj dosti drugače kot ulični psi v Bosni ali Srbiji.

 

Ampak, ker se zgodb vseh zgoraj naštetih ne izpostavlja tako pogosto, ker se ne objavlja fotografij realnega stanja, ker zgodbe mnogih le redkokdaj pridejo na socialna omrežja, se nas ne dotaknejo tako zelo kot zgodbe ubogih živali iz drugih držav. Splošna javnost meni, da se pri nas živalim v zavetiščih cedita med in mleko, a večina jih je po cele dneve zaprta v bokse, osebja, ki bi se z njimi intenzivno ukvarjalo ni, posvojitelje pa čakajo zaman. Ker vsak na novo uvožen pes jemlje dom tistim, ki pri nas čakajo že leta. Ljudje smo sila čudna bitja in se nas bolj dotaknejo zgodbe žalostnih, pohabljenih, mučenih, lačnih živali iz tujine kot zgodbe psov, ki so se jim ljudje odpovedali, jih zapustili, jih ravno tako mučili, zapostavljali in neprimerno skrbeli zanje. Ampak ker so ti isti psi zaprti v bokse zavetišč in ker so njihove žalostne zgodbe večinoma le njihove, se nam zdi, kot da je pri nas vse v najlepšem redu. Le malokdo se zaveda, da se varstvo živali pri nas sesuva v prah. Psov in mačk je povsod preveč, ljudje podpirajo domača legla, nekateri jih celo sami proizvajajo z namenom zaslužka, romska naselja so polna, pojavljajo se legla potepuških psov, ki živijo v gozdu in se sprehajajo po naseljih, kjer iščejo hrano, preganjajo mačke in pse in se spravijo tudi na druge živali. Ne samo, da je zavetišč premalo, ta, ki jih imamo, so zapolnjena večinoma s psi, ki so praktično neposvojljivi, ker imajo vedenjske težave, ker so starejši, veliki, napačne barve, itd. Seveda tudi tukaj pridejo na svoj račun posvojitve iz drugih držav, ker je nekako še vedno zakoreninjeno v naši mentaliteti, da moraš nujno posvojiti mladiča, da ga boš navadil nase in na svoj stil življenja, ker s starejšimi psi to ni možno. Kdaj točno se je zasidrala ta miselnost, ne vem, vem pa, da tudi to pripomore k temu, da so zavetišča polna krasnih psov, s katerimi ni popolnoma nič narobe, le prestari so za večino ljudi. Zato trg uvoza v bivši Jugi cveti, ker je tam mladičev cel kup, vseh velikosti in oblik. In potem se vprašam, mar ni živalim tam vseeno lepše kot vsem našim, ki životarijo v zavetiščih? Mar ni bolj naravno za psa, da je v skupini sebi enakih, da se prosto giba in vohlja naokoli kolikor mu srce poželi. Ja, »dol« je ogromno ljudi, ki jih okrutno muči, zastruplja in se izživlja nad njimi, ampak kako točno bomo s tem, da umikamo pse iz ulic in jih vozimo v druge države rešili vsesplošni odnos? Kako bomo na dolgi rok pomagali vsem živalim v tisti državi in hkrati ne bomo poslabševali problematike pri nas. Reševanje posameznih živali na neki lokaciji je kot gašenje požara s kanglico. Morda res rešimo življenje parim psom in mačkam, ampak na dolgi rok nismo naredili popolnoma ničesar dobrega zanje. Niti nismo naredili nič dobrega za živali, ki so v Sloveniji in čakajo na nove domove. S tem, da je ravno zgodba psice, ki so jo ilegalno pripeljali v Slovenijo in jo potem dobesedno podtaknili enemu izmed zavetišč, prikazala del umazanih poslov, ki se skrivajo za temi reševanji. Verjamem, da marsikdo dela z vero, da počne nekaj dobrega in je v stiski, ko vidi vse živali, ki potrebujejo pomoč, a jim ne more pomagati. Tudi verjamem, da se marsikdo resnično trudi storiti kaj v smeri dobrobiti na dolgi rok, verjamem pa tudi, da je ogromno nekih ljudi, ki so v uvozu zaznali idealno poslovno priložnost. Ne pobirajo se mali zneski za nameščanje in oskrbo, živali pa pridejo v Slovenijo v slabem stanju, psihično in fizično uničene. Nazaj jih ne vzame skorajda nihče, niti ne pomagajo, ko se razblinijo sanje posvojiteljev, kako super bi bilo rešiti žival bednega življenja ulic in tako kaj kmalu postanejo del naših zavetišč, saj se kmalu pojavi vrsta težav, na katere v resnici ne pomisli nihče od posvojiteljev, rešitelji pa na njih ne morejo opozoriti, ker psov niti ne spoznajo do te mere, da bi lahko te informacije predali naprej.

 

Če se vrnem k sistemu, ki se sesuva v prah in mentaliteti, da pri nas ni tako hudo, naj vam odprem oči, da smo samo korak stran do uličnih psov tudi pri nas. Ker zavetišča nimajo več prostora sprejemati psov, bodo ti ostajali v nekih bednih lopah, na verigah, ali pa jih bodo ljudje začeli spuščati na ulice. Dejstvo je, da je pri nas kljub zakonu o obveznem označevanju, še vedno ogromno neregistriranih psov. In ker ljudje delujemo tako, da verjamemo le stvarem, ki jih vidimo, se bo splošna javnost odzvala šele takrat, ko bo situacija že dolgo ušla izpod nadzora. Prepričana sem, da bo glavna krivda padla na zavetišča in vršil se bo pritisk na društva, zakaj ne pomagamo, če je to naša naloga. Nihče pa se v resnici ne bo ukvarjal z jedrom problema, ki ga v prvi vrsti predstavljamo mi kot posamezniki. Dokler bomo svoj fokus pri posvojitvah in nakupih usmerjali v živali, ki nam ustrezajo po videzu in žalostnih zgodbah, ne da bi sami pri sebi razmislili, kaj lahko jaz živali sploh nudim, bomo tam, kjer smo, oziroma kmalu še na slabšem, kot smo. Namesto da bi živali dojemali kot sebi enake, čuteče sopotnike na Zemlji, jih dojemamo kot modne dodatke, statusne simbole, poceni zaslužek in stvari, ki jih po uporabi zavržemo. V terminu uporabi mislim predvsem na to, da nam zmanjka časa, ko se pojavijo določene vedenjske težave, s katerimi se ne znamo soočiti, da nam žival v nekem momentu postane odveč in se je je najlažje znebiti. Kot da nima čustev, kot da je kos pohištva. Toliko žalostnih zgodb imamo v lastni državi, da ni pravično, da se jih zapostavlja samo zato, ker niso dovolj javno izpostavljene, ali pa niso dovolj žalostne. Vse skupaj bi morda še imelo smisel, če bi se »rešitelji« živali iz drugih držav zavzemali za sistemske ureditve odnosa do živali na samih lokacijah in če bi se lotili reševanja na način preprečevanja novih legel, ne pa le umika določenih živali iz nemogočih situacij in življenjskih razmer. Predvsem pa manjka pri celotni problematiki transparentnost, ker se več kot očitno na tem področju dogaja marsikaj, kar ni ravno v dobrobit živali, ampak le v dobrobit posameznih žepov. In vse to, je le del obsežnega in kompleksnega problema, ki ga nikakor ne bomo rešili čez noč.

 

Vesna Plavec

Društvo za zaščito živali Novo mesto

Fotografija je simbolična: Dreamstime

 

 


Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.