Rodil si se kot majhna črna kepa, ki je bila sprva obljubljena neki družini, pa te nismo mogli oddati in tako si ostal naš. Vselej si kopal po zemlji in bil ves zamazan od nje, bil si temne barve in po tem dobil ime Krt. Svoje otroštvo sem preživela ob tebi, te naučila, da si znal odpreti vrata, da si sedel, legel in prinesel igračko na poziv. Se spomniš, ko sva se učila odpiranja vrat? Da bi bolje razumel kaj želim od tebe sem sama skakala iz čepečega položaja na kljuko in ti kazala kako je treba. Bil si brihten, res zelo pameten pes. Naučil si se v enem dnevu, le zapirat jih nisi znal :) - pa saj ti nisem pokazala :)

11.7. 2014 si nas zapustil, 2 meseca pred tvojim 14. rojstnim dnevom. Žal mi je, da sem bila v tujini in sem za tvojo smrt izvedela šele po povratku domov. Oprosti, ker nisem bila ob tebi ob tvojem slovesu. Upam, da nisi preveč trpel in, da ti je zdaj lepo. Naj bo življenje za mavrico pisano, ne bodi preveč nagajiv. Monika