Minil je že četrti mesec odkar te ni več z nami. V tvojem dvanajstem letu se je zahrbtna bolezen odločila, da te nam vzame. Do pred nekaj meseci pred tvojimi zdravstvenimi težavami si bila vitalna in živahna kot mladenka. Nobeden ni verjel, ko smo mu omenili koliko si stara, da imaš res toliko let. Imela si res pravo pasje življenje in znala si nas vrteti okoli prsta ampak glede na tvoj značaj in skromnost smo ti to dovolili. Bila si šarmerka, ki je vsakogar omrežila, tudi tiste, ki psom niso bili najbolj naklonjeni. Odkar te ni je nastala ogromna praznina. Tvoj prostor pod kavčem, kjer si najraje poležavala in imela svoj mir, sameva. Nihče več ne opozarja na prihod poštarja in ne zažene alarma, ko kdo zvoni.

Zadnji mesec si bila res uboga, redno smo te vozili k veterinarju in upali, da bo boljše, a žal je bilo vsaki dan mnogo slabše. Tvoje iskrice v očeh so ugasnile in videlo se je, da zelo trpiš. Nismo ti mogli več pomagati drugače kakor, da te brez bolečin spustimo na oni svet...

Težko nam je bilo, še zdaj nam je, ampak pečat, ki si ga pustila v našem življenju bo ostal za vedno. Hvala ti za čas, ki si ga preživela med nami, prehitro je minil. Se vidimo na onem svetu ljubica moja, grej mi posteljo, dokler ne pridem... :( Lara