Psi ne komunicirajo z besedami, da bi nam povedali, kdaj jih kaj tare. Seveda se izražajo z glasovi, predvsem pa s telesno govorico, vendar večina psov nagonsko skriva prve znake slabega počutja. Skrbniki, ki živimo v tesnem sožitju s svojimi psi, običajno vseeno zaznamo spremembe v vedenju ali videzu psa, vseeno pa se lahko zgodi, da s hitrim tempom svojega vsakodnevnega življenja in pasjimi igralskimi sposobnostmi znakov ne opazimo takoj oziroma nam ne vzbudijo posebne pozornosti. Vsaka sprememba ne nakazuje na kaj resnejšega, vseeno pa je prav, da smo pozorni na morebitna odstopanja, saj je ključ do hitrega in optimalnega okrevanja pogosto v zgodnjem odkritju težave.

Kateri so torej znaki, ki jih ne smemo spregledati?

SPREMEMBE V VEDENJU
Nenavadna sprememba v vedenju psa je pogosto znak, da je pes v bolečinah oziroma se slabo počuti. Naš običajno zelo družaben pes se nenadoma začne izmikati stikom in tesni družbi; prijazen, živahen kuža naenkrat postane apatičen, razdražljiv, morda celo renči, ko ga želimo pobožati. Če psa nekaj boli, je povsem možno, da bo zarenčal ali celo šavsnil, če se ga dotaknemo ali se le približamo temu področju. A ne odzovejo se vsi psi enako. Nekateri se ne bodo začeli izmikati ali kazati agresijo, pač pa nasprotno, začeli se nas bodo oklepati, nam sledili na vsakem koraku in postali tesnobni, ko so sami. V primeru, da pes nenadoma tako spremeni obnašanje, vedno pomislite na morebitni zdravstveni vzrok in se posvetujte z veterinarjem.

OPAZNA RAZLIKA V APETITU IN PITJU VODE

Obstaja kar nekaj razlogov, zakaj psu njegova hrana ne tekme kot običajno. Dostikrat je kriva vročina ali nenavadno vreme, morda se je je naveličal, lahko pa je izguba apetita tudi znak, da je s psom nekaj narobe. Še posebej moramo na to biti pozorni pri starejših živalih, toliko bolj, če je kuža poleg tega še apatičen, bruha ali driska ter vidimo nihanje v teži. Spremljati moramo tudi njegovo povprečno količino spite vode, saj povečano pitje lahko nakazuje na težave s hormoni ali ledvicami, sladkorno bolezen, vročino ...  Če naš kuža neha piti, pa je to  lahko znak kake težave s presnovo ali izločanjem.

SPREMEMBE V IZLOČANJU

V primeru, da sobno čist pes kar naenkrat začne opravljati potrebo v stanovanju, je velika verjetnost, da gre za zdravstveni vzrok. Pozorni bodimo na težave pri opravljanju male ali velike potrebe ter spremembo v količini urina, še posebej pri starejših psih. Povečana količina urina lahko nakazuje na težave z ledvicami. Prav tako je lahko resen znak velika sprememba v konsistenci blata ali kri v urinu. Ob prvih znakih driske ali krvi v urinu ni potrebno zagnati preplaha, vsekakor pa moramo postati posebej pozorni in ukrepati v primeru, da težava ne izzveni v 24 urah oziroma se naglo slabša ali pa pes kaže še druge znake slabega počutja. Enako velja tudi v primeru bruhanja, ki ne mine v enem dnevu ali pa se ponovi večkrat v roku 24 ur.

TEŽAVE Z DIHALI

Kašljanje, piskajoče dihanje, hropenje ali pospešeno dihanje, ki se ne umiri, izloček iz smrčka, vse to so znaki težav z dihali. Obstaja sicer možnost, da se pes spoprijema le z nekakšnim prehladom ali alergijo, vseeno pa obisk veterinarja ne bo odveč, da se prepričamo, da za simptomi ne stoji kakšnen resnejši vzrok. Za začetek lahko psa premestimo v mirno okolje, poskrbimo, da ga nič ne vznemiri, in spremljajmo, ali se dihanje normalizira in ali simptomi izzvenijo. Preverimo barvo jezika in dlesni. Če se simptomi nadaljujejo ali če so jezik in dlesni modrikaste barve ali izrazito bledi, pohitimo k veterinarju. V primeru temno pigmentiranih psov sprememb v obarvanosti verjetno ne bomo opazili (nekateri psi imajo temno modre ali črne dlesni in celo jezik), ukrepajmo raje prej kot kasneje.  

NEKOORDINIRANO GIBANJE - NENAVADNO GIBANJE 

Spremembe v načinu gibanja ali celo nekoordinirano so resni znaki in razlog za čimprejšnji obisk veterinarja. Razbremenjevanje določene noge ali šepanje lahko pomeni poškodovan krempelj, blazinico ali pa nategnjeno vez, težave z ravnotežjem ali nekoordinirano, opletajoče gibanje pa lahko pomenijo še kaj resnejšega, denimo nevrološke težave. V vsakem primeru je pri težavah z gibanjem obisk strokovnjaka nujen!

NENADNA SPREMEMBA V OBLIKI TELESA ALI TEŽI PSA

Če naš pes nenadoma shujša, brez spremembe v količini in načinu gibanja ter hrani, je to vsekakor znak za alarm, prav tako, če kar naenkrat deluje napihnjen oziroma pridobi na teži.  Slednje je lahko znak za zastajanje tekočine v telesu, lahko so krivi notranji organi ali  hormoni. Povečana telesna teža lahko povzroči druge težave, recimo preobremenjenost sklepov, srca ter notranjih organov. Nenadna izguba teže pa lahko nakazuje druge zdravstvene težave, pojavi se lahko ob okužbi s paraziti (gliste, trakulje, srčne gliste ...), ob nekaterih vrstah raka, težavah s srcem ... Predvsem pri kroničnih obolenjih (denimo težavah s srcem) se teža spremeni postopoma, zato jo včasih težje zaznamo. Zato je prav, da rutinsko stehtamo psa, ga pretipamo čez hrbtenico in rebra, pa bomo hitreje opazili morebitna odstopanja.

TEŽAVE S KOŽO IN DLAKO 

Mnogo primerov razdražene ali suhe kože ter bledih, 'mrtvih' kožuhov je vezanih na alergije ali neustrezno hrano; takšni primeri niso življenjsko ogrožujoči sami po sebi, lahko pa privedejo do obsesivnega lizanja, grizljanja ali praskanja in oslabitvi imunskega sistema na splošno, tako da jih vseeno ne gre jemati zlahka. Če ima naš pes srbečico, ki ne mine po nekaj dneh, kraste, mozolje ali se konstantno praska ali grizlja, je obisk veterinarja neizbežen. Težave s kožo in dlako so lahko tudi posledica drugih stvari, denimo težav s ščitnico.  

Zelo koristno je, če si enkrat na teden vzamemo čas in rutinsko pregledamo celega psa, za kar ne bomo potrebovali več kot nekaj minut. Pregledamo kožuh, oči, smrček, gobček, ušesa, med čohanjem ga pretipamo po vsem telesu, tudi po nogah in šapicah, po potrebi postrižemo kremplje. Na ta način bomo seznanjeni z običajnim stanjem psa in zaznali kakršna koli odstopanja, ki nas lahko opozorijo tako na malenkosti (kak zatrgan krempelj ali malo več ušesnega masla) kot na potencialno resnejše težave. Posvetujmo se z veterinarjem po telefonu in se po potrebi dogovorimo za obisk, da morebitne težave ujamemo takoj na začetku in jih tako uspešneje in hitreje odpravimo.

Do veterinarja pa se odpravimo nemudoma, če pes le s težavo diha, ima modre ali blede dlesni (v primeru temno pigmentiranih psov spremljajmo še druge opozorilne znake), izgubi zavest, je neodziven, ima kakršen koli napad, več ur bruha ali se neuspešno trudi bruhati, ima napihnjeno trebušno votlino, ima hujše rane ali močno krvavi, kaže izredno bolečino (cvili, tuli, se ne pusti dotakniti oziroma se na dotik odzove agresivno), ima telesno temperaturo nad 39°C ali kaže nenadne in izredne spremembe duševnega stanja ali kognitivnih funkcij.

Urška Medvedšek

Fotografija: Dreamstime