Deset mitov o pasji prehrani

O pravilni prehrani obstaja veliko različnih mitov in zmot. Ni malo skrbnikov, ki so še vedno prepričani, da svojega štirinožnega prijatelja prehranjujejo pravilno, a ga v resnici narobe. V nadaljevanju opisujemo najpogostejše zmote, mnoge od teh so še vedno trdno zasidrane v glavi marsikaterega skrbnika.



EN POSTNI DAN V TEDNU!

Mnogi so še vedno prepričani, da je en postni dan v tednu za psa koristen za prebavila, saj se ta tako očistijo. To pa je v nasprotju s sodobnimi znanstvenimi spoznanji o prehranjevanju psov. Pes, ki živi z nami v hiši, je deležen številnih mamljivih vonjev po hrani. Ko odpiramo embalažo s hrano, uživamo svoj obrok, odpiramo hladilnik … Vse to so dražljaji, ki pri psu sprožajo izločanje želodčne kisline. In če v takšnih okoliščinah v prazen želodec ne pride hrana, ki bi jo pes prebavljal, nastane v tem organu prekomerna količina kisline – posledica je lahko bruhanje. Postni dan zato veterinarji odsvetujejo, izjema je lahko le v primeru prebavnih težav.

PES MORA DOBITI OBROK VEDNO OB ISTEM ČASU

Pes potrebuje redne dnevne obroke, a s časovno natančnostjo ni treba kdove kako pretiravati. Čeprav naš štirinožec dobi večerni obrok vsak dan ob 18. uri, bo ob naši večerji zelo verjetno vseeno kazal znake lakote. Zato svetujemo, da naj bo ura hranjenja le okvirna. Še najbolje, da dobi pes svoj obrok tedaj, ko jemo tudi sami.

ODRASEL PES NAJ DOBI EN OBROK NA DAN

Zelo dolgo je veljalo, da naj odrasel pes dobi le en obrok na dan, še najbolje po kakšni aktivnosti. Strokovnjaki za prehrano psov pa zdaj svetujejo, naj zdrav, odrasel pes dobi obrok zjutraj in zvečer. Mladiči morajo do sedmega meseca starosti dobivati po tri obroke dnevno, mladi in starejši psi pa najmanj dva obroka na dan. Upoštevati moramo, da manjše obroke pes bolje prebavlja, prebavila so manj obremenjena, raven sladkorja v krvi pa je ves čas bolj ali manj v mejah normale.

OGLJIKOVI HIDRATI NISO ZDRAVI

Trend zmanjševanja ogljikovih hidratov se pojavlja tudi pri prehranjevanju psov. Vse več je skrbnikov, ki menijo, da delajo dobro svojemu psu, ker mu na račun ogljikovih hidratov dajejo več mesa, zelenjave in sadja. V resnici pa pes potrebuje in tudi zelo dobro izkoristi ogljikove hidrate. Zato so riž, testenine, polenta koristne in potrebne sestavine v prehrani psov.

OBROK NAJ DOBI PO SPREHODU

Pomembno je, da vsaj eno uro po obroku psa telesno ne obremenjujemo. V tem času ne sme divje tekati ali preskakovati kakšnih ovir. Še zlasti pri večjih psih bi namreč to lahko povzročilo zasuk želodca. Zato je prav, da dobi pes svoj obrok po daljšem sprehodu. Če pa je naš štirinožec zelo ješč ter stalno vohlja in išče karkoli užitnega, pa mu pred sprehodom le privoščimo manjši obrok. To bo zelo verjetno čudežno zmanjšalo njegovo veselje do pobiranja nesnage s tal.

PES LAHKO DOBI HRANO LE OD SVOJEGA SKRBNIKA

Ker je marsikje nevarno, da bi pes naletel na kakšno zastrupljeno hrano oziroma vabo, skušajo mnogi skrbniki svojega psa navaditi, da bo vzel hrano le od njih in od nikogar drugega. Nekoč so to učili celo na tečajih osnovnega šolanja. Povsem prav in nujno je, da pes brez našega dovoljenja ne pobira nesnage oz. ostankov hrane s tal – zelo ješčega psa je to kar težko naučiti. Nič pa ni narobe, če bo pes jedel iz posode, ki mu jo ponudi kdo drug. To je pravzaprav nujno, kaj lahko se namreč zgodi, da bomo več dni odsotni in bo moral našega ljubljenca hraniti kdo zunaj našega gospodinjstva.

PSA NE MOREMO HRANITI VEGETARIJANSKO

Tema o tem, ali lahko pes dobiva vegetarijansko ali celo vegansko prehrano, je zadnja leta vse bolj vroča. Načeloma so v vegetarijanski hrani vse pomembne snovi, ki jih pasji organizem potrebuje. Ali je to za psa glede na pripadnost vrsti prav, pa je strokovno sporno. Kdor želi svojega psa prehranjevati vegetarijansko, se mora o tem posvetovati z veterinarjem, specialistom za prehrano psov (teh v Sloveniji ni prav veliko), ki bo opravil individualne izračune, kaj vse pes potrebuje. Poleg tega bo moral redno opravljati tudi ustrezne zdravstvene preglede.

HRANA IZ PLOČEVINKE JE BOLJ ZDRAVA KOT BRIKETI

Tudi to ne drži. Za kakovost hrane ni odločilnega pomena njena konsistenca, ampak vsebnost hranljivih snovi. Kakovostna tovarniško pripravljena hrana vsebuje vse, kar potrebuje pasji organizem: beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale. Zato je, zdravstveno gledano, povsem vseeno, ali dobiva pes hrano iz pločevinke ali briketirano hrano. Brikete lažje shranjujemo in so za hranjenje bolj preprosti kot hrana iz pločevinke. Seveda pa pes potrebuje več vode, če ga hranimo z briketi. V suhi hrani je namreč le približno 10 odsotkov vode, hrana v pločevinkah pa jo vsebuje približno 70 odstotkov. In pozor – sestava hrane v briketih je enaka kot v pločevinki.

»BARFANJE« JE NAJBOLJ NARAVEN IN NAJBOLJ ZDRAV NAČIN PREHRANJEVANJA

Okrajšava BARF pomeni »Bones and Raw Food« oziroma po slovensko »kosti in surova hrana«. Tudi v Sloveniji je kar nekaj skrbnikov, ki prisegajo na to obliko prehranjevanja psov, in je tudi vse več ponudnikov te hrane. Takšni psi naj bi imeli boljšo dlako, manj alergij, se bolje počutijo … Preden se odločimo za »barfanje«, je najbolje, da se posvetujemo z veterinarjem.

PSI SO MESOJEDE ŽIVALI, V OBROKU NAJ BO ČIM VEČ MESA

V nasprotju z mačkami psi niso povsem mesojede živali, ampak so bolj vsejedci. Strokovnjaki za prehrano večinoma odsvetujejo zgolj mesno prehrano, ker v njej pes ne dobi vseh potrebnih snovi. Koliko naj bo v hrani mesa oziroma beljakovin živalskega izvora, je odvisno od starosti, pasme in aktivnosti posameznega psa. Na splošno pa velja: manj kot je pes aktiven, manj beljakovin živalskega izvora potrebuje.


Avtor: Andrej Podreberšek
Foto: Depositphotos

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.