30.09.2013

Goriški pasji park: prvi z igrali iz recikliranih materialov

Pasjih parkov, kjer lahko psu in sebi zagotovite brezskrbno gibanje in igro, je v Sloveniji kar nekaj, v prestolnici imamo na primer dva. Pred dobrim letom smo na našem portalu že pisali tudi o pasjem igrišču, ki ga je Kinološko društvo Portorož uredilo v urbanem predelu Lucije. Sicer urejeno igrišče, razen ograjenega travnika in pokošene trave, kljub takrat spodbudnim napovedim predsednika društva, še vedno nima nobenih igral ali ovir, s katerimi bi se lahko skrbniki ob obisku s psom poigrali.

 

Pasji parki so koristni za psa, saj štirinožec potrebuje dnevno gibanje, ki mu ga v mestih ne moremo vedno zagotoviti. Zakonodaja namreč predpisuje določilo, da mora biti pes na javni površni na povodcu. Neurejeni in neograjeni travniki (ob cesti, železnici itd…) pa so lahko za psa in njegovega skrbnika nevarni. Prav zato je Alenka Gorjan, lastnica pasje šole Blazno blatno prišla do ideje, da bi na tem področju ponudila nekaj novega in nekaj posebnega – Pasji park z igrali iz recikliranih materialov. Kot pravi, ta park ni le prostor, kjer je varno spustiti psa s povodca, ampak je to učilnica na prostem.

 

V šoli se ukvarja predvsem s šolanjem in sprehajanjem psov, kamor spada socializacija od mladiča do odraslega psa. Poleg omenjenega, tečajnikom pomaga pri pripravah na kinološke izpite, večinoma pa se posveča agilityju, njeni najljubši pasji športni disciplini. Je tudi članica društva za terapijo s pomočjo psov Tačke Pomagačke. "Z mojim Fjodorom sva imela zadnje leto, kot člana društva, res veliko dela. K sreči so pripravnice zdaj dovolj samostojne, da večji del obiskov opravijo same," pravi Gorjanova, ki se že pripravlja, da bosta s kosmatincem pričela opravljati R.E.A.D. program, branje s pomočjo psov.

 

Ljubezen do psov in agilityja je družinska zadeva že več kot 20 let. Svojega prvega rodovniškega psa je imela pri svojih šestih letih, ko v Sloveniji agilityja nismo še poznali. "Starša sta mednarodna sodnika za agility. Pri nas je kinologija doma!" nasmejano pove Alenka. Že skoraj štiri leta ji družbo dela njen zvesti pasji spremljevalec Fjord. Z njim preživi večino časa, saj jo spremlja prav na vsakem koraku. Sicer pa se jim je v tem letu nekako "po naključju", pridružil še pes Vitjan.

 

Tudi ideja za odprtje pasjega parka ni nastala kar tako. V začetkih je v pasji šoli ponujala le socializacijo in agility, vendar za ta šport ni bilo toliko zanimanja, zato si je želela več. Kupila je nove profesionalne ovire, skupaj s Kinološkim društvom Nova Gorica pa je izvajala tekme. S tem se je zanimanje za tako aktivnost povečalo, predvsem pri socializaciji pa je začutila, da mora mlajše pse, ki okolje še spoznavajo, naučiti nekaj novega.

 

"Vedela sem, da je prav, da se navadijo na različne dotike, občutke in na drugačne materiale. Zato sem si želela park, kjer bi vse to dobili, vendar bi bile zadeve tudi nadzorovane," svojo ustvarjalno pot opiše Goričanka. In tako so skrbniki in predvsem psi na prijetni zelenici med vrtovi na italijanski strani Gorice dobili pasji park, kjer lahko izkusijo nove občutke in gibe. Ni "le ograjen park", vendar skrbniku omogoča aktivno igranje in zabavo skupaj s psom. Posebnost tega parka so ovire in igrala iz recikliranih materialov, ki jih je predvsem z nepogrešljivo pomočjo prijateljice Ane, postavila na poligon.

Bazen s plastenkami ali zavesa iz odpadnega blaga so le nekatere ovire, s pomočjo katerih lahko psu izboljšate koordinacijo telesa, premagoval bo strah pred neznanim in obenem boste krepili medsebojno povezanost in zaupanje. "Smeti, ki jih ljudje zavržemo so pogosto še uporabne. Če imaš pravo idejo jih lahko tudi uporabiš. Ustvariš lahko prav posebna igrala, s pomočjo katerih pes doživi in spozna čudne situacije zvokov in materialov. To smo dosegli v tem parku," doda Ana, ki je tehnični vodja tega parka. V prihodnosti želita postaviti še tri nova igrala: nizko plezalno oviro, oviro z dotikom čudnega materiala in igralo z žogo, ki se ga uporablja predvsem pri pasjem športu Fly ball-u.

 

Obiskovalci so nad uporabo parka navdušeni. Gospa, ki je sicer tudi članica šole nam je ob našem obisku zaupala: "Psa imam že 11 let. V tem parku pa sem ugotovila, da se imava še veliko za naučiti, da je še veliko novih neraziskovanih zadev," Po njenih besedah je psu največ preglavic delal bazen s plastenkami, saj se je prvič srečal s čisto novo in drugačno podlago.

 

Pasji park je odprt trikrat tedensko, obisk pa je možen tudi po individualnem dogovoru. V času obratovanja parka, je na voljo tudi prostovoljec s kinološkim znanjem, ki vam svetuje o uporabi igral in vas bo opozoril, če bo vaš pes utrujen ali v stresu. Čeprav si Alenka želi predvsem sproščenega vzdušja, je postavila nekaj osnovnih pravil, ki se jih morajo obiskovalci držati. K sreči do sedaj večjih težav ali neupoštevanj pravil ni zaznala. Alenka je prepričana, da bi lahko bil odnos ljudi do psov oziroma živali na sploh še boljši, da bi morale imeti živali večjo vrednost. Predvsem pa lahko brez slabe vesti zatrdi, da je še vedno preveč nevzgojenih psov. O tem se lahko prepričamo z dobrim opazovanjem sprehajalcev na ulici, saj sama opaža, da večina nima pravega nadzora nad svojim štirinožcem.


Alenkina psa Fjord in Vitjan ter Anina psička Lola, so park že obiskali. Sedaj je čas, da ga obiščete tudi vi, če ne tega v Gorici, pa morda v vašemu kraju najbližjega!


Besedilo in foto: Pes moj prijatelj

 

Več informacij o parku (KLIK):

 

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.