Ta teden je prinesel še en vročinski val. Vročina še ne popušča, zato so povsem na mestu nekatera opozorila. Posebej opozarjamo na tiste živali, ki so daleč od "civilizacije" prepuščene same sebi. Bodisi gre za pse, ki so ob poljih ali njivah privezane na verige, brez vode, brez senčnega zavetja. Če veste za primere takih živali, naj vas nič ne stane pomagati. Opomnete lahko lastnike teh živali, živalim prinesite vodo, v najbolj težkih primerih pa ukrepajte s prijavo. Tudi če niste prepričani, da je neko ravnanje tako hudo za prijavo, seveda najprej storilca lepo opozorite na neustrezno ravnanje in spremljajte reakcijo. Če je ni in se grdo ravnanje z živaljo nadaljuje, se obrnite na veterinarsko inšpekcijo. Te živali si same ne morejo pomagati, bodimo njihov glas!

ŽIVALI, KI IŠČEJO VODO SO ODVISNE (TUDI) OD NAS

Tudi na živali, ki v vročih in sušnih dneh iščejo vodo, smo vas v preteklosti že opominjali. Skledica vode nikogar od nas nič ne stane, mnogim živalim pa lahko reši življenja. Gre za prostoživeče muce, divjad, ptice in ostale živali, ki so v vročih poletnih dneh prepuščene same sebi. Naj vam ne bo odveč nekajkrat dnevno v senco postaviti posodico s svežo vodo (vanjo lahko date tudi nekaj kock ledu, da bo dlje ostala hladna). Posodico občasno operite, vodo pa menjavajte redno. Brezdomnim mucam lahko nastavite tudi skodelico hrane, ki ni hitro pokvarljiva (briketi), ptičkom pa nekaj semen na dvignjeno mesto, kjer bodo varne pred mucami in bodo imele dober pregled nad okolico.

NIKOLI NE SPREHAJAJTE V NAJHUJŠI VROČINI!

Že doma nikakor ne pozabite na primeren prostor, kjer biva vaš pes (v kolikor ga imate zunaj). Prostor mora biti senčen, brez prepiha in dovolj velik. Pes mora imeti v vsakem trenutku na voljo dovolj sveže pitne vode! Zadostna količina vode je v poletnih mesecih še toliko pomembnejša, če pes dobiva v glavnem briketirano hrano. Psa ne sprehajajte po največji vročini, ampak v hladnejših delih dneva, torej zgodaj zjutraj ali zvečer, s seboj imejte svežo pitno vodo. Pa še to: ob temperaturi zraka 35 stopinj Celzija temperatura asfalta naraste na 80 stopinj, opozarjajo veterinarji. S psom v vročem vremenu ne smemo na razgreti asfalt, saj v nasprotnem primeru tvegamo resne poškodbe. 

PES MED VROČINO NE SME OSTATI ZAPRT V AVTOMOBILU!

Vročina ogroža življenja! Nikoli ne puščajmo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu, niti za minuto. Tudi če je ta parkiran v senci (in ste pustili odprte šipe) ali če se nameravate vrniti že čez nekaj minut, je hiter skok v trgovino lahko usoden za psa. Temperatura v avtomobilu se bo v teh dneh hitro dvignila nad 70 stopinj Celzija in že nekaj sekund / minut izpostavljenosti vročini je lahko za psa, zaprtega v avtomobilu, smrtno nevarno.

ČE NALETIM NA PSA, KI JE ZAPRT V AVTOMOBILU? 
Nič čakati, hitro ukrepati! Naokoli pogledamo, če je skrbnik živali v bližini. Če ga ni, kaj hitro obvestimo 112 ali 113. Zelo pomembno je, da prijavitelj policiji sporoči natančno lokacijo in registrsko številko vozila, v katerem je zaprta žival. Policija najprej poskuša vzpostaviti kontakt z lastnikom vozila, oziroma s povezanimi osebami. V kolikor to ni mogoče, je policija tista, ki lahko v vozilo vstopi tudi z uporabo sile. Možnost, da bi vi, kot očividec sami razbili šipo, obstaja zgolj in izključno v primeru podane skrajne sile, če obstaja verjetnost, da bi žival lahko hitro umrla. V kolikor skrajna sila ni podana (ali ugotovljena), je posameznik lahko odgovoren za storitev kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Poenostavljeno, lastnik vozila (skrbnik živali) lahko od vas terja povračilo stroškov škode, ki je nastala ob razbitju šipe, v kolikor ne boste uspeli dokazati, da ste z vašim dejanjem rešili življenje. Zato je dobro, da ob tem posnamete čimveč fotografij trpeče živali v avtomobilu, prav tako pa zabeleženo zunanjo temperaturo zraka.

NEVARNOST VROČINSKEGA UDARA

Vročinski udar pri psu nastopi takrat, ko običajni telesni procesi ne zmorejo obdržati svoje telesne temperature v varnih mejah. V zadnjih letih se povečuje število psov, ki so doživeli vročinski udar, to pa bi lahko pripisali predvsem premajhni osveščenosti skrbnikov. Nekateri psi so bolj občutljivi na vročino - zlasti psi s prekomerno telesno težo, temni psi in "kratkonose" pasme, kot so mopsi in buldogi.

Kadar psa zebe se naježi, trese se po vsem telesu – te znake ponavadi zlahka opazimo. Če je psu prevroče, pa to žal ponavadi opazimo šele, ko je tik pred toplotnim udarom, se pravi, ko je že ogroženo njegovo življenje. Velja ponoviti, da je veliko ljudi zmotno prepričanih, da si bo pes sam poiskal senco, če mu bo prevroče. Pozornost zato ni odveč predvsem pri mladičih, mladih in starejših psih, ki radi tudi v zelo vročih dneh ležijo na soncu, na vrtu, terasi ali balkonu in se predajajo toplim sončnim žarkom.

Vročinskega udara ni težko predvideti: vroč dan (nad 30 stopinj Celzija), višja vlažnost zraka, slaba prezračenost, pa tudi naša malomarnost (pes v avtu, pesjaku, direktno ali indirektno izpostavljen soncu, brez sence, brez zadostne količine pitne vode...).

Ko so psi izpostavljeni vročini, lahko pride do vročinskega udara ali izčrpanosti. Na žalost vse preveč psov podleže vročinskemu udaru, čeprav bi se temu lahko izognili. Gre namreč za zelo nevarno stanje, ki zahteva takojšnjo ukrepanje (beri dalje). Ko opazimo znake vročinskega udara, je na voljo izredno malo časa, preden pride do resnih poškodb ali celo smrti.

Znaki vročinskega udara (pojavijo se lahko le nekateri, ali pa vsi hkrati): povišana temperatura (nad 40 stopinj Celzija), pohitreno in oteženo hropeče dihanje, nemir, nervoza, motne sivkaste ali rožnate dlesni, lepljiva ali suha sluznica (zlasti dlesni), živo rdeč jezik, ležanje in nepripravljenost (ali nezmožnost) vstati, šibkost okončin in opletajoča hoja, kolaps in/ali izguba zavesti, gosta ali lepljiva slina, omotičnost in zmedenost. V hujših primerih pes pade v šok in komo.

Če že samo sumite, da vaš pes doživlja vročinski udar, morate nemudoma ukrepati in ga umakniti iz vročinskega območja (umaknemo v senco in zagotovimo kroženje zraka)! Psu takoj pričnite postopno zniževati telesno temperaturo, vendar POZOR – postopoma, ne naenkrat in ne prehitro, kajti prehitra ohladitev lahko povzroči nove težave. Ohlajajte ga z vodo, še posebej po vratu, prsih in trebuhu(s hladnimi, mokrimi brisačami ali rjuhami, a POZOR! NE uporabljajte ledu ali mrzle vode). Polivanje vsega telesa s hladno vodo ali celo potapljanje v vodo sta se, po besedah veterinarjev, izkazali za neprimerni metodi, saj se s tem lahko povzroči šok in celo smrt. Ko telesna temperatura pade na 39 stopinj Celzija prenehajte s postopki ohlajevanja, psa dobro osušite in ga narahlo pokrijte, da ne bi še dalje izgubljal toplote. Seveda čimprej pokličite veterinarja, saj je njegova čimprejšnja pomoč zares nujna (tudi če se pes medtem že postavi na noge). Če je le možno, bodite z njim do prihoda v nenehni zvezi in ravnajte v skladu z njegovimi navodili!

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija. Dreamstime