Nekatere raziskave kažejo, da demenca prizadane 15-50 odstotkov starejših psov. Med pogostejšimi znaki, ki jih lahko skrbniki opazimo, so negotovost v situacijah, ki psu do tedaj niso povzročale težav, splošna zbeganost, 'odsotnost', anksioznost, velika razdražljivost, brezciljno tavanje in druga nenavadna vedenja. Proces staranja pri psih je, tako kot pri ljudeh, zelo individualen, zato je stanje težko oceniti, saj mnogo skrbnikov takšne spremembe pripisuje enostavno starosti. Dejanske spremembe v možganih ter posledične spremembe v vedenju so pri psih zelo podobne Alzheimerjevi bolezni pri ljudeh.

Največkrat uporabljeni angleški izraz je canine cognitive dysfunction (CCD), torej sindrom pasje kognitivne disfunkcije, in gre za stanje, povezano s staranjem pasjih možganov. To na koncu povzroči spremembe v zavedanju sveta in sebe, pomanjkljivost pri učenju in spominu ter zmanjšano odzivnost na dražljaje. Začetni znaki so običajno precej blagi, a se postopoma  okrepijo, zato govorimo o kognitivnem pešanju sposobnosti, zaradi katerih pes lahko sčasoma potrebuje posebno pozornost oziroma obravnavo.  

Največkrat poglavitne spremembe vedenja v povezavi z demenco delimo na štiri področja, in sicer dezorientacija, sobna (ne)čistoča, socialne spremembe in moten ritem spanja.

• Dezorientacija v znanem okolju. Gre za enega najbolj prepoznavnih znakov pasje demence. Pes lahko brezciljno tava naokrog, je zmeden, pa čeprav v domačem, znanem okolju, ali pa stoji pred napačnimi vrati za izhod ven. Lahko tudi bolšči v vrata, steno ali kar tako, v prazno. Opazimo lahko tudi težje navigiranje okrog znanih ovir, recimo čez stopnice ali mimo pohištva, prav tako lahko opazimo, da pes ne prepozna domačih ljudi ali se ne odziva na povelja, ki jih je nekoč obvladal in z veseljem izvajal.
• Sobna (ne)čistoča. Starejši kuža večkrat pozabi opozoriti, da se mu mudi ven na potrebo. Pes začne opravljati potrebo v notranjih prostorih zaradi izgube nadzora nad svojim telesom.
• Socialne spremembe. Opazimo lahko spremembe v vedenju do ljudi in drugih živali. Pes kaže manj zanimanja za socialno interakcijo s svojo živo okolico. Nekateri psi se začnejo bolj oklepati svojih skrbnikov, zahtevajo več nežnosti in pozornosti in so v stresu, če niso v njihovi bližini, drugi pa se začnejo umikati vsem ljudem, tudi domačim, ne želijo si več naše bližine.
• Moten ritem spanja. Eden najbolj neprijetnih vidikov pasje demence je sprememba, ki jo povzroča v ciklu spanja psa. Pes bo morda imel težave s spanjem ponoči in bo hodil po hiši ter lajal in cvili, ko vsi drugi spijo, brezciljno taval ali povsem odločno zahteval sprehod ali obrok. Vse to lahko privede do negativnih čustev, kot sta strah in vznemirjenost. Zaradi nočnega kolovratenja bo tak pes dan pretežno prespal.

Neutemeljeni nenadni strah pred okoljem ali predmeti, ki do pred kratkim starejšemu psu niso povzročali težav, se pojavi pri skoraj polovici dementnih psov, zato so nenadni strahovi ali izbruhi agresije prva rdeča zastava, ki nas lahko opozarja na pojav demence pri našem pasjem veteranu. To in pa slabša sposobnost učenja ali izvajanja že naučenih stvari, inkontinenca (nezmožnost zadrževanja urina in/ali blata) ter zamešan bioritem nam skoraj gotovo kažejo na to, da je našega psa prizadela demenca. Starost, pri kateri se pojavi, se razlikuje od primera do primera, na splošno pa velja, da se veliki psi hitreje starajo kot mali, zato lahko starostne procese pri njih opazimo že pri nekako sedmih letih, pri čemer pa pojav demence nič ne vpliva na krajšo življenjsko dobo. 

Tako kot pri ljudeh je tudi pri psih demenca vse pogostejša starostna težava, ki vpliva na naše in pasje življenje. Zdravila zanjo ni, vsekakor pa imamo več možnosti, ki lahko olajšajo življenje z demenco, med drugim zdravila, prilagojena prehrana, prehranski dodatki,  obogatitev in prilagoditev okolja. Kar nekaj podatkov kaže tudi na to, da lahko z nekaj ukrepi precej pripomoremo k počasnejšemu pojavu bolezni ali jo morda lahko celo preprečimo.

• Telesna in miselna zaposlitev igrata pomembno vlogo pri vitalnosti vseh živih bitij. Redno gibanje ter uporaba možganov zagotovita prekrvljenost vseh tkiv, kar upočasni starostne procese. Med to spada učenje novih trikov in ponavljanje starih, znanih vedenj; izpostavljanje novim izkušnjam (novi kraji, vonjave ...), spoznavanje novih ljudi; vse našteto, sploh zunanje aktivnosti in sončna svetloba, tudi pomagajo regulirati bioritem (cikel spanja in budnosti).
• Igra nas je povezala že pred deset tisoč leti in nas povezuje in ohranja mlade še danes! Redna igra krepi duha in telo, seveda pa jo moramo prilagoditi posameznemu psu, saj so igralni stili različni, poleg tega pa pasji veteran ne zmore več tako dinamične igre kot v mladih letih. Tudi, ko drugi čuti počasi pešajo, je pasji nos še vedno zelo zmogljiv, zato lahko psu skrivamo igrače, hrano ali sebe.
• Imejmo v mislih, da lahko s prehrano olajšamo potek bolezni ali jo celo zaviramo. Sploh pri pasjih seniorjih zagotovimo, da prehrana vsebuje dovolj antioksidantov, ki upočasnijo staranje celic, ter omega 3 maščobnih kislin, ki krepijo nevronske membrane.
• Če sumimo na začetek demence, se posvetujmo z veterinarjem o možnostih zdravljenja, saj nekatera zdravila lahko olajšajo simptome, pri drugih psih se dobro obnese majhna doza antidepresivov, morda nam bo svetoval posebne prehranske dodatke za podporo ... Prav tako lahko izključi ali potrdi druge bolezenske ali starostne znake, npr. očesno mreno, ki prav tako lahko vpliva na orientacijo v okolju.
• Pomemben del spopadanja z demenco je tudi psihično in čustveno počutje psa. Ne izpostavljajmo ga stresnim situacijam, držimo se urnika in vzorcev, ki jih je pes vajen in v katerih se počuti domače. Dajmo mu vedeti, da smo mu v oporo, da se lahko na nas zanese in poskrbimo za to, da smo čimveč z njim in da ima dovolj družbe – fizične stike pa naj si odmerja sam oziroma bodimo pozorni na njegov odziv, ali mu stik ustreza ali ne, saj se zaradi zmedenosti ali fizične bolečine ali omejitev ne more umakniti.
• Če kuža ne zmore več daljših sprehodov, ga lahko ven peljemo v vozičku ali mu pomagamo s posebnimi opornicami ali nosili, če to ni izvedljivo, mu pomagajmo na vrt ali ga peljimo v naravo, na svež zrak in sonce, kjer mu enostavno delamo družbo. Doma ne prestavljajmo pohištva in poskrbimo za nedrseče podlage, v kolikor je potrebno, v primeru inkontinence uporabimo plenice ali pralne podloge na ležiščih in pohištvu. Ortopedska ležišča nudijo nekoliko več udobja in vračajo toploto v ostarele sklepe. Ponoči lahko pustimo prižgano kakšno luč, da se bo bolje znašel v prostoru, če bo recimo vstal, da se odžeja, na sprehodih pa ga lahko opremimo z GPS sledilcem, v primeru, da bi zaradi slabšega sluha in vida ali zmedenosti kam odtaval.

Življenje s pasjim veteranom je grenko-sladka izkušnja, ki jo lahko dodatno začini še demenca. Nujno je, da pasjega starostnika, ki ga začnejo pestiti starostne tegobe in morda tudi demenca, ne prepustimo samemu sebi in sprejmemo njegove nove posebne potrebe. Skrb za seniorja je včasih izziv, a zavedajmo se, da smo se z odločitvijo sprejeti psa v svoje življenje zavezali k odgovornosti in skrbi zanj do njegovega zadnjega dne, tudi v starosti in bolezni. Kakovostna vseživljenjska oskrba in redna aktivnost bodo poskrbeli za to, da bo naš kuža dolgo mladosten, ko pa kuža vendarle ostari in ga morda doleti tudi demenca, imejmo v mislih, da smo ves njegov svet in da z nekoliko prilagajanja, dodatne skrbi in obilo sočutja in ljubezni zagotovimo pasjemu starčku varno in kar se da prijetno preživljanje zadnjih let.

Urška Medvedšek

Fotografija: Dreamstime