Tisti ljudje, ki živali sprejemamo kot živa bitja, ki sobivajo z nami, imamo do njih spoštovanje in sočutje. Znano je in znanstveno potrjeno, da imajo še posebej sesalci razvito inteligenco in čustvovanje, drugače povedano, občutijo zadovoljstvo, ugodje, strah, bolečino, so potrti, žalujejo. Imajo močno stkane odnose med seboj in tudi z bitji izven svoje vrste, tudi z ljudmi.

Poplava mačk brez doma

V Sloveniji je tudi letos poplava zapuščenih mačk, brez doma in tudi veliko takih, za katere lastnikom zanje ni mar, niti ne poznajo najbolj preprostih naravnih potreb domačih mačk. Ne nudijo jim ustrezne hrane, še manj vode, toplega (kaj šele varnega) zavetja, jih ne razglistijo in razbolhajo in nikoli niso in ne bodo videle veterinarja.

Skoti se mnogo več mačk, kot je na voljo posvojiteljev, zavetišča so polna. Te lepe, inteligentne živali so v veliki večini prepuščene cesti in z njo povezani kruti usodi. Nekatere statistike navajajo, da odrasla mačka brez hranitelja doživi nekje do dve leti, medtem ko je njena življenjska doba lahko tudi do 20 let. 80 odstotkov mladičev pa žal ne dočaka niti enega leta. Mačke, ki životarijo “v svobodi” brez redne hrane in vode, oslabijo, zbolijo, hirajo. Samice, ki vsako leto rojevajo mladičke, so izmučene in počasi propadajo. Ker nimajo dovolj mleka, da bi nahranile vse mladičke, le ti umirajo od lakote, mraza, pojedo jih divje živali. Nekatera legla še vedno na izjemno krute načine pobijajo ljudje, ki so obstali v nekem času in prostoru in s svojo humanostjo niso napredovali. Ti verjetno tega prispevka ne bodo prebrali. Zato je agonija mnogih mačk odvisna od ljudi, ki poskušamo tem živalim pomagati čim dlje stran od trpljenja.

Mačke so zveste svojim skrbnikom

O mačkah kroži veliko stereotipov, da so samozadostne, da niso navezane na skrbnike. Prav gotovo so zelo posebne in samosvoje živali, ki pa so še kako navezane na svoje leglo, svoje brate, sestre in druge živali, s katerimi bivajo. In ja, zelo močno se navežejo tudi na svoje človeške skrbnike. Te čustvene navezanosti mnogi ne poznajo oziroma ne doživijo iz razloga, ker mačkam niso dali dovolj časa in jim tudi niso naklonili dovolj pozornosti, da bi jih razumeli in da bi se med človekom in živaljo spletla vez.

Potreben je čas, morda tudi nekaj tankočutnosti. Pri nekaterih živalih traja dlje časa, da človeku zaupajo, lahko tudi pol leta ali več, pri drugih pa lahko povezanost nastane že v nekaj dneh, a se poglablja skozi skupaj preživet čas. Tudi mačke brez doma, ki smo jih kot svoje varovance začeli oskrbovati hranitelji, se prej ko slej navežejo na svojega hranitelja. Mnoge se ob večernem snidenju želijo na vsak način najprej božati, ali vsaj posmukati okoli nog in pozdraviti, od veselja se drgnejo druga ob drugo, nato šele pričnejo jesti. So tudi take, ki v skrivališčih čakajo, da je pot do hrane prosta. In so take, ki nimajo nič od tega, le vsak dan znova borbo za hrano, skrivanje pred preganjanjem ljudi in pred živalmi, ki jim pretijo, tudi spuščeni psi. Posebno stare zunanje mačke so zelo ranljive, če jim kako uspe dočakati starost.

Pobuda za slovenske občine – sterilizacija/kastracija je edina prava rešitev za zmanjšanje števila zapuščenih mačk

Zelo malo število mačk, ki se same potikajo po krajih, dobi mesto v dobrem zavetišču kot je naše Zavetišče Horjul. Malo mačk “iz ceste” ima srečo v nesreči, da dobijo varne domove, saj je pot socializacije zahtevna. Zanje potrebujemo primerne začasne domove, veliko denarja za oskrbo, cepljenje, sterilizacijo/kastracijo in nato varen dom. Teh pa ni več. Vedno več občin v Sloveniji s trudom poskuša preprečiti nova legla in omejiti število mačk s pozivi lastnikom mačk in z nudenjem subvencij pri posegih sterilizacij in kastracij v t. i. akcijah sterilizacij in kastracij mačk in psov.

Naj spomnimo na prednosti posegov:

• Zmanjševanje števila mačk, saj zanje ni dovolj domov.
• Samec ne bo več označeval teritorija.
• Mačke se bodo držale doma, manj se bodo potepale, zmanjša se možnost, da jih povozi avto.
• Ne bo vam treba iskati domov za mladičke, saj jih ni.
• Onemogočen je razvoj tumorjev na testisih in raka na maternici.
• Mačke zaradi gonitev ne bodo podvržene poškodbam ter okužbam s prenosljivimi mačjimi boleznimi, ki so tudi smrtne.
• Zmanjšalo se bo trpljenje živali.
• Zavetišča ne bodo več prepolna.

Kaj je varen dom, kjer ne izgubljajo mačk

Pogosto potekajo razprave, kaj je bolje za mačke, notranji ali zunanji dom. V množici oglasov o izgubljenih mucah menim, da je najbolj pomembno vedno znova glasno poudarjati, da mora biti dom varen. Živalim smo dolžni tudi po Zakonu o zaščiti živali nuditi varnost. Pod nadzorom jih moramo imeti zaradi njihove varnosti in zaradi varnosti drugih.

Muce, ki se izgubijo v nepoznanem okolju, na poti v novi dom, ali že takoj prve tedne v novem domu ali tiste, ki od strahu zbežijo izpred veterine, ko izbijejo vratca transporterja, so pogosto za vedno izgubljene. Dobesedno. Novega terena ne poznajo, težko se skrijejo, še težje najdejo dovolj hrane in vode, morda je blizu usodna cesta. Živali prišleki, ki jih brezsrčni ljudje žal tudi pripeljejo in vržejo iz avta “pri kaki kmetiji” lahko preženejo domače muce.

Muce, ki jih lastniki spuščajo v bližino cest, bodo slej kot prej povožene. Morda bodo hudo ranjene čakale na pomoč.  Lastnikom pot do veterine in stroški zdravljenja ne bodo povšeči. Zaupljive lastniške muce naj bodo ves čas pod nadzorom, da ne bodo prišle v roke nepridipravom in žalostno končale. Tudi pri nas se žal pojavljajo zelo zavržna dejanja, a le malo jih odkrijemo. Za mnogimi živalmi, ki izginejo “iz okolice doma” nikoli več ni sledov.

Pokažimo sočutje

Zaradi prevelikega števila mačk, ki zaradi nedostopnosti do hrane, vode in veterinarske oskrbe zelo trpijo, naslavljamo vse slovenske občine in državo, naj s priporočili in predpisi preprečijo nadaljnje razmnoževanje, ki poteka nekontrolirano na enih in istih lokacijah in s tem preprečimo ali vsaj znatno zmanjšamo trpljenje teh krasnih domačih žival. Premnoge se rodijo samo zato, da počasi, z bolečinami in v trpljenju propadejo.

Bodimo del rešitve in ne del problema!

Mojca Furlan

Društvo za varovanje okolja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila

Fotografija je simbolična: Dreamstime

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.