Temperature zunaj se gibljejo okoli 10 stopinj, kar bo v kratkem prebudilo tudi dvoživke. Te se bodo odpravile na svojo pot iz prezimovališč do mrestišč. Verjetno bodo na poti prečkale tudi ceste, kjer bo večina njih dočakala svoj kruti, boleč konec. “Srečo” imajo, če so povožene do hitre smrti.

Če je le mogoče, v času selitev v krajih z dvoživkami opustimo večerne vožnje ali izberimo drugo pot. Vedno opazujmo cestišče. Žabe lahko obvozimo ali pa avto ustavimo, prižgemo utripalke in jim pomagamo čez cesto.

Ljudje jim lahko pomagamo vsak dan ob mraku. Vsa navodila za prenašanje žab, pupkov in krastač čez ceste dobite na spletni strani Pomagajmo žabicam ali na  fb profilu Pomagajmo žabicam. Naj bo vsako življenje dragoceno!

Dvoživke hitro izumirajo

Mnoge živali izumirajo pred našimi očmi, čeprav se tega morda ne zavedamo. Tudi dvoživk je vsako leto manj. Ob deževnih dneh se selijo proti vodam, kjer odložijo svoj mrest. Ljudje smo njihove poti presekali z gradnjo cest, urbanizacijo in z drugimi ovirami. Avtomobilska kolesa neobzirnih voznikov zanje pomenijo kruto smrt. Pogosto ostanejo žive, a hudo ranjene. Ni jim pomoči. Zagotovo občutijo krute bolečine. Nekatere samice nosijo tudi samčke, kar jim še bolj otežkoča hojo in jih še bolj upočasni. Na gozdnih asfaltiranih poteh pogosto opazimo tudi močerade. Tudi njih prenesimo v smeri njihove poti.

Pomagajo tudi ograje, ki jih postavimo ob robu ceste, da živali zadržijo stran od cestišča. Tuneli brez ograjic niso učinkoviti. Ograjice so nujne, da živalim preprečijo dostop na cesto in jih usmerijo k tunelom. Dvoživkam pomagamo tudi tako, da doma, na svojem vrtu izdelamo mlako in živali na ta način privabimo v naše domače okolje.

Pločniki in ograje žabam predstavljajo oviro, ki je ne zmorejo prečkati

Velike ovire na poti do mrestišč povzročajo tudi visoki pločniki in številne kamnite, zidane in žičnate ograje ter škarpe. Žabe teh ovir same ne morejo premagati. Živalim prijazne so žive meje in ograje, dvignjene vsaj 10 cm od tal, da so tudi za živali prehodne.

Kaj potrebujemo za pomoč žabam?

• Odsevne jopiče in odsevna telesa na oblačilih, rokavih, obutvi.
• Topla oblačila, zaščita pred dežjem, škornji, rokavic ne rabimo (ni potrebno, žabe se bolje počutijo brez) - roke si po prenašanju dobro umijemo.
• Vlažno vedro ali dva za ločevanje žab. Lahko s pokrovom z luknjami za zrak.
• Umirjenost in zbranost.

Zelo pomembno, ko se odpravimo na teren!

• Poskrbeti moramo za svojo varnost na cesti.
• Biti moramo zelo pazljivi, da žabic na cesti ali travi ne pohodimo.
• Ne svetimo jim direktno v oči.
• Žabice dvigamo v počepu, da nam ne padejo iz roke, saj se lahko ob padcu močno poškodujejo.
• Nalagamo jih v navlaženo vedro, vanj lahko damo nekaj mokre trave, ne mečemo, ampak jih nežno položimo v dve vrsti, ne naložimo jih preveč.
• Iz vedra jih spustimo nežno tik ob tleh, vedro obrnemo v smer potovanja dvoživk.
• Razumeti moramo, da gre za živa bitja, ne za igrače, zato delujemo umirjeno in po navodilih organizatorja. Ne divjamo in ne kričimo. Pse pustimo doma. To ni igra ali zabava, je odgovorno in pomembno poslanstvo. Živalim izkazujemo spoštovanje.

Bodimo glas dvoživk. Vsako življenje je dragoceno.

Pripravila: Mojca Furlan

Društvo Reks in Mila

Fotografije: osebni arhiv