Letošnje poletje je bilo tudi za ježke drugačno kot po navadi. Ježi so zaščitene živali. V izumiranju so predvsem zaradi urbanizacije in pomanjkanja habitatov za njihovo življenje. Letos je svoje dodala še suša. Skromne možnosti za iskanje hrane po vrtovih so bile zaradi suše še veliko manjše, vode pa sploh ni bilo na razpolago. Zato smo ob poletnih večerih tudi v naših okoljih opazili manj ježev, na kar opozarjajo tudi tuje naravovarstvene organizacije.

Kako jim lahko v novembru pomagamo?

Ježi zimo prespijo, hibernirajo. Podnebne spremembe, globalno segrevanje zemlje in temperature, ki nihajo, tudi ježem povzročajo velike težave. Navadno zaspijo, ko so temperature pod 5 stopinj. Nihanja temperatur, otoplitve jih budijo. Budi jih tudi lakota, nadlegovanje ali vznemirjanje iz strani ljudi, tudi psov. Če ježa vidimo podnevi, je zagotovo zelo lačen ali bolan. Nočna žival se podnevi ne kaže. V teh hladnih dneh pomagajmo vsem ježem, ki jih opazimo. Če imajo že približno kilogram teže (teža štruce kruha) jih nahranimo s kvalitetnimi mačjimi briketi okusa perutnine (ne ribe). Ob vsakih briketih mora biti tudi voda. Če najdemo ježka, ki je manjši od 800 gramov, bo pozimi iskal hrano, ki je v okolju ne bo in verjetno ne bo preživel. Dovoljeno je, da ga v tem obdobju namestimo k sebi v klet in ga oskrbujemo do spomladi. Za tako dejanje se obvezno povežite s strokovnjaki, ki vam bodo dali navodila. Jež je divja žival, bližina človeka mu pomeni stres.

Ko bo temperatura okoli 10 stopinj, ga bomo vrnili na njemu poznano lokacijo. Spomladi bo vesel lesene hiške s senom in sveže vode (vsak večer).

Nekaj splošnih informacij 

Ježi so že zelo dolgo prebivalci planeta Zemlja, naj bi bili še iz časa dinozavrov. Zaradi izgube naravnega okolja jim v današnjem času grozi izumrtje, zato je jež zaščitena žival. Nekateri podatki opozarjajo, da bo naš Evropski jež izginil že do leta 2030. Že na pogled starodavne živali sedaj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Zaradi zmanjševanja življenjskega prostora, suše in uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu nimajo dovolj hrane. Mnoge povozijo avtomobili in kmetijski stroji.

Kje živijo?

Ježi obožujejo vrtove, žive meje, grmičke, kupe listja, vejevja, kompostnike, votla  debla, čim več zelenja, zarasle travnike. Dneve bodo radi prespali na mirnem mestu v lesenem zabojniku ali hiški za muce, kjer jim nasteljemo seno.

Kako jim lahko pomagamo?

Povabimo jih na svoj vrt in odstranimo nevarnosti.

- Nasadimo čim več grmovja, zelenja,

- ne pokosimo vse trave, ob strani pustimo otočke za ježke in druge živali - zaraščena trava je raj za živali,

- pospravimo mreže, vsak dan zjutraj preglejmo ograjo, da se ježek ni zapletel ali zagozdil,

- plastične lončke, plastične vrečke, vrečke od čipsa in drugo plastiko dobro zapremo v zabojnik za embalažo, preprečimo, da se ujamejo vanje, preprečimo razkroj v mikroplastiko,

- smeti je treba zavezati, da ne bi vstopil vanje in bi ga odnesli v zabojnik, kjer se bi zadušil,

- k ribnikom, zbiralcem vode in bazenom nastavimo veje, kamenje, ovire, deske – da jež lahko spleza ven iz vode (sicer se bo utopil),

- pred košnjo dobro preverimo, če ni kje v travi žival, ki spi,

- pred uporabo komposta pregledamo, če v njem ne spi ježek,

- pred kurjenjem ognja dobro pregledamo listje in veje, da ježka ne bomo živega sežgali.

Nastavimo jim hrano

Ob mraku v miren in suh kotiček nastavimo nizki posodici s svežo vodo in hrano:

- hrana za ježke (konzervice in prah),

- mačjo mokro hrano in brikete kitten (ne ribe),

- suho sadje, mehko in sladko koščičasto sadje, brusnice,

- zdrobljene oreščke,

- mokarje,

- trdo kuhani jajček (rumenjak).

Jabolka in paradižnika nimajo radi. Mleka ne dajemo. Mleko lahko povzroči smrt.

Apel voznikom

Vozniki - prosimo, vozite strpno in ponoči ne povozite živali. Luči jih zaslepijo. Če se na cesti pojavi ježek ali samica z mladiči, jim omogočite varen prehod čez cesto. Prižgite utripajoče luči. Potrebna je le previdnost, nekaj sočutja in dobre volje.

Zbirali smo nekatere telefonske številke, kamor lahko pokličete, ko potrebujete pomoč pri reševanju. Strokovnjake zaprosite za nadaljnja navodila.

- Zavetišče za divje živali Muta: 02/876 11 43

- Ambulanta za ptice, male sesalce in plazilce Ljubljana: 01/477 92 51 do 15. ure

- Šolska ambulanta BIC Ljubljana: 040/346 685

- Veterinarska ambulanta Pika Maribor: 0591 784 78

- Veterinarska bolnica Ptuj: 02/749 36 50

- Veterina Noe Domžale: 070/550 590

Ježki so aktivni ponoči

Če vidimo ježa podnevi, je verjetno zelo lačen, bolan ali ranjen. V čisto škatlo napravimo luknje za zrak, spodnji del pokrijemo s čisto brisačo.  Natrgajmo liste iz časopisa, z njimi se bo pokril. Lahko damo slamo ali seno. Ježka primemo s tkanino in ga odpeljemo v veterinarsko ambulanto. Čakanje je lahko usodno.

Če vidimo ježka pozimi, najverjetneje pomeni, da je lačen in išče hrano. Tudi če je negiben, otrpel, je lahko še živ. Lahko mu rešimo življenje. S krpo ga previdno položimo v škatlo, zraven dajmo vodo in hrano ter ga s čim manj vznemirjanja čim prej odnesemo na veterinarsko postajo.

Kolumna Društva Reks in Mila

Besedilo: Mojca Furlan

Fotografije: Peter Košenina

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.