Ob obisku zavetišča za živali večina potencialnih lastnikov hitro poišče najmlajše in najbolj igrive mladičke. Vendar pa so v ozadju, pogosto prezrti, starejši ljubljenčki, ki prav tako iščejo svoj večni dom. Čeprav so njihova telesa morda bolj obrabljena in njihovi brki posiveli, njihova srca še vedno močno bijejo z enako željo po ljubezni in pripadnosti.

Za starejšo žival je vsak dan, preživet v ljubečem domu, darilo. Mnoge od teh živali so preživele leta v težkih okoliščinah, zanemarjene ali celo zlorabljene. Ko jih posvojimo, jim zagotovimo varno zatočišče in občutek pripadnosti, ki ga morda že dolgo niso čutili.

Moja zgodba s posvojitvami »starčkov« se je pričela pred 13 leti, ko sem prvič posvojila starejšo psičko. K meni je prišla po naključju in sprva moram priznati, da nisem bila preveč navdušena. Psička je imela že ustaljen »ošter« karakter, nekaterih osnovnih stvari ni poznala (že hoja na povodcu nama je predstavljala težavo) in se na začetku nisva najboljše razumeli. V zameno je bila zaradi starosti bolj mirna in je toliko hrepenela po ljubezni, ki je nikoli ni imela, da je bila vesela in hvaležna za vsak najmanjši trenutek v moji družbi. Naučila me je imeti veliko mero potrpljenja, uživati v bolj umirjenem tempu življenja in predvsem pa me je naučila uživat v čisto vsakem danem trenutku.

Od takrat dalje posvajam izključno starejše živali. To je izbira, ki prinaša svojevrstne radosti in izzive. Te živali so pogosto doživele težke čase, zato je vsak trenutek sreče z njimi še toliko bolj dragocen.
Vsakič, ko sprejmem starejšo žival, se zavedam, da se bom z njo morda morala posloviti prej, kot bi si želela. Vendar pa to znanje ne zmanjšuje moje ljubezni do nje ali časa, ki ga preživiva skupaj. Ljudje me pogosto sprašujejo, zakaj izbiram prav starejše živali. "Saj bodo le kratek čas z vami," mi pripomnijo. Mnogi ne razumejo, zakaj bi si nekdo želel vzeti na ramena bolečino zgodnje izgube, ko pa je na voljo toliko mladih živali, ki obljubljajo več let družbe.

Vsakič se nasmehnem in odgovorim, da je za te živali vsak trenutek, ki ga preživijo ljubljeni, dragocen in neprecenljiv. "Razmislite," rečem, "mnoge od teh živali so preživele leta v neprimernih razmerah, morda zapuščene, zlorabljene ali zanemarjene. Ko jih posvojim, jim zagotovim varno in ljubeče okolje, četudi je to le za kratek čas. Za njih je ta čas, v katerem se počutijo ljubljene, dragocenejši od vseh let, ki so jih preživele v trpljenju." 

Seveda, to ne pomeni, da izguba ne boli. Vsakič, ko se moram posloviti od enega svojih starejših ljubljenčkov, je bolečina tako močna, kot bi izgubila del sebe. Vendar je ta bolečina vedno uravnotežena z vednostjo, da sem tej živali dala najboljše mesece ali leta njenega življenja. In ko se spomnim toplih trenutkov, ko je stara mucka prvič zaspala na mojem naročju ali ko je pes, ki je bil nekoč prestrašen, začel mahati z repom ob mojem prihodu, mi ta kratka sreča, ki sem jo delila z njimi, pretehta bolečino ob izgubi.

Seveda je posvajanje starejše živali tudi izziv. Lahko se soočate z zdravstvenimi težavami ali vedenjskimi izzivi, ki izhajajo iz njihove preteklosti.
Naj bo jasno: posvajanje starejše živali je posebna odločitev, ki ni za vsakogar. Zahteva potrpežljivost, razumevanje, pripravljenost za sprejemanje in v primeru zdravstvenih težav tudi večji finančni zalogaj. Vendar pa je ljubezen, ki jo boste prejeli v zameno, neskončna in neizmerna.

Zame je to način, kako dam nekomu priložnost za nov začetek, ne glede na to, koliko časa mu je še preostalo. Vsak trenutek ljubezni in sreče, ki ga lahko ponudim, je vreden vsake solze.

Vsebina: Animal Angels

Fotografija: Dreamstime

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.