Kaj je dobrobit živali?

»Dobrobit živali je pojem, ki opredeljuje kvaliteto življenja živali, kot jo zaznava žival sama« povzeto po internetnem zapisu Univerze v Ljubljani veterinarske fakultete.      

Dobro počutje živali pomeni, če je žival zdrava, dobro prehranjena, varna, ji je udobno, ne čuti stiske ali strahu, v tem primeru je raven dobrobiti visoka in lahko izraža vedenja, pomembna za fizično in mentalno ravnovesje.

»Hkrati je dobrobit tudi kompleksno področje, ki se dotika, etičnih, ekonomskih, kulturnih, socialnih, verskih in političnih vidikov skrbi za živali. Medtem, ko znanost poskrbi za informacije in širjenje znanj, je etika tista, ki govori o tem, kaj je za družbo sprejemljiv odnos do živali«  povzeto po internetnem zapisu Univerze v Ljubljani veterinarske fakultete.

V zadnjem desetletju pri razumevanju vprašanja dobrobiti živali prihaja do precejšnjih sprememb. Nova znanstvena dognanja in napredek strok, ki se vsebinsko ukvarjajo z živalmi, omogočajo boljši vpogled v okoliščine, ki vplivajo na počutje živali. Na spremembo odnosa človeka do živali je v zadnjih desetletjih bistveno vplival tudi povečan interes za etična vprašanja povezana z odnosom človeka do okolja. Pri okolijskih vprašanjih je v ospredju vpliv na kakovost življenja živih bitij in razumevanje, da je potrebno ekosisteme obravnavati tudi z vidika odnosa človeka do živali. Tako divjih in prostoživečih, kot tistih, ki jih redi ali goji človek.

Vse bolj je opazen razkorak med splošno in strokovno javnostjo glede dojemanja dobrobiti živali, ki nastaja zaradi neustreznega tolmačenja standardov. Javnost se premalo zaveda »filozofsko pogojene« razlike med dobrobitjo živali, ki sicer dopušča rabo živali v človekovo korist, pod pogojem, da živali prihrani nepotrebno trpljenje, izhajajoče »5 freedoms« in pravicami živali, ki gredo v zaščiti živali veliko dlje in so pogosto v nasprotju z družbenimi normami, kot je lastništvo živali, živinoreja itd.  Prav tako preslabo pozna biologijo posameznih vrst živali, da bi lahko ocenila kdaj žival trpi ali gre za mučenje živali. Enako velja za prevoze živih živali in klavnice.

NAŠE DRUŠTVO SE ZAVZEMA ZA PRAVICE ŽIVALI IZ ETIČNO MORALNEGA VIDIKA. STROKA PA NAJ POSKRBI ZA URAVNOTEŽENE JEDILNIKE BREZ DELOV ŽIVALI. NAŠ CILJ JE NAREDITI DOBER SVET, NE BOLJŠI.

Zavzemamo se za pravice živali in smo proti vsakršnemu izkoriščanju nečloveških živali (prehranskemu, industrijskemu-kozmetičnemu, modnemu, itd) in posledično grozljivim smrtim (rezultat omenjenih izkoriščanj), dostikrat pa tudi sadističnih človeških izživljanj.

Dejstvo je, da je vse zgoraj omenjeno nepotrebno in je pomembno iskanje rešitev za enakovredno sobivanje nečloveških in človeških živali.

V nadaljevanju poimenujemo nečloveške živali=živali

Namesto vzreje in gojenja živali predlagamo vzrejo žitaric (rastlinske beljakovine), sadja in zelenjave ter subvencije za vzrejo le teh. Na ta način bi prehranili mnogo več ljudi, prav tako bi bilo skoraj nič izpustov metana in didušikovega oksida  v zrak (govedo), kar bi zmanjšalo toplogredni učinek. *V Sloveniji je izjemno nizka samooskrbnost z zgoraj omenjenimi živili - subvencije. *Zaznan je upad vzreje prašičev in krav mlekaric -zato so zaslužne direktive EU, ki narekujejo v kakih pogojih morajo živali živeti (brez vkleščenj prašičev, izpusti, itd).

Nepotrebno klanje (mesna industrija) in izčrpavanje živali do onemoglosti (mlečna industrija) nista nikakršen doprinos k prehranjevalni uravnoteženosti - kot je dostikrat za lase privlečen argument. Menimo, da bi s subvencijo sadja, zelenjave in žitaric ohranjali njihov obstoj, posledično pa tudi zdravje ljudi.

Prav tako nasprotujemo raznim poskusom na živalih in uporabi njihovih delov telesa. Neškodljivost npr. kozmetičnih proizvodov se dandanes lahko preverja in dokazuje drugače kot npr. že dolgo vemo, da v času zime ni potrebno nositi krznenih plaščev, da nam je toplo. Prav tako se poskusi na živalih, ki so v medicinske namene lahko preizkušajo drugače npr. »in vitro«.

Zavzemamo se tudi za prepoved cirkusov z živalmi, za prepoved živalskih vrtov, prepoved prodaje živali v trgovinah, prepoved uvoza t. i. eksotičnih živali ter njihovo posedovanje, gojenje in vzreja. V naštetih primerih se jasno vidi, kako uporabniki kot tudi gledalci nimajo poznavanja in znanja o biologiji živali ter njihovih *etoloških potrebah. Zato je naša naloga, da zaključimo z nepotrebnimi praksami.

Želimo izboljšano delovanje inšpekcijskih služb v primerih prijave zlorab in maltretaž ter resnejšo in bolj ažurno odzivnost (preverba na terenih in ne zgolj podajanje odgovorov in predvsem negativnih razrešitev na podlagi pisnih izjav).

V tem primeru so velik problem rejne in prostoživeče živali za katere ni poskrbljeno. Za prostoživeče živali, ki se poškodujejo v prometnih nesrečah ali kako drugače, predlagamo projekt velikega zavetišča na prostem (ograjen), kjer bi jih oskrbeli in vrnili v naravo. Če ljudje ne bi toliko posegali v naravo, poseljevali in vdirali v naravo, kjer so prej živele divje-prostoživeče živali, ki so sedaj brez hrane (na to vpliva več dejavnikov), ne bi bilo toliko napadov na drobnico, itd, posledično, če ni vzreje živali, jih ne more nihče pobiti.

Glede vzreje psov brez rodovnika in prodaja preko bolhe predlagamo, spremembo v tej smeri, da se ne more oglaševati in prodajati psov brez urejene dokumentacije, preveč je mešancev, ki jim ne moremo najti odgovornih domov.

Absolutno je čas, da prepovemo uporabo pirotehnike, poki plašijo vse živali, da ne omenjamo onesnaževanja zraka. V ruralnih območjih ima praktično vsako gospodinjstvo lasten ognjemet.

Zavzemamo se za možnost obroka brez živali in delov živali ter njihovih izločkov v vseh ustanovah.

Želimo tudi subvencionirano pomoč društvom za pomoč živalim ter zavetiščem, ki na razne načine pomagajo različnim živalim z zdravili, namestitvami, potrebnimi papirji na mejah (uvoz živali iz držav 3. sveta), odlovi, kastracijami/sterilizacijami prostoživečih živali, itd. Vse to namreč predstavlja enormne stroške. Obenem prav tako želimo pomoč države k večjemu številu zavetišč.

Če ljudje živali ne posedujejo, potem tudi zlorab in zanemarjanj ne more biti. Dokler bomo ljudje uporabljali živali in z njimi ravnali kot z lastnino, bomo potrebovali zakone in službe, ki se ukvarjajo z mučenjem, zanemarjanjem ter zlorabo.

Vsebina in fotografija: Animal Angels

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.