Sredi decembra je po socialnih omrežjih zaokrožila novica o odvzetem slovenskem ptiču v Nemčiji. Večina podpornikov živali in društvenikov je ploskala tej gesti, ogromno ljudi pa je delilo jezo, žalost, razočaranje nad ravnanji državnikov skupaj z lastnikom ptiča. Težko rečemo, da je gospod skrbnik živali, ker po prebranih komentarjih, pregledanih fotografijah njegovega profila, so živali pri njem njegova last. Morda lahko govorimo o neki ljubezni in naklonjenosti z njegove strani, vendar ta nikakor ni v dobrobit živali.

Še nedolgo nazaj smo v Sloveniji prepovedali cirkuse, ki nastopajo z živalmi, ker se državljanom te živali smilijo, zaradi nehumanih razmer, pretirane izpostavljenosti, nenaravnega življenja. Ampak več kot očitno pa nas navdušujejo razni posamezniki z zasebnimi živalskimi vrtovi, kmetijami, parki, kjer so večinoma glavna atrakcija živali. Iz vidika živali so sporni že večji in bolj financirani živalski vrtovi. Kletka je še vedno kletka, nenaravno okolje, je še vedno nenaravno, milijon ljudi, ki gleda živali v neprimernih prostorih, kjer se večinoma ne morejo umakniti, je še vedno stresno. V malih zasebnih živalskih vrtovih, je stanje še toliko bolj porazno. Ampak lastniki so vedno predstavljeni kot silni ljubitelji in rešitelji.

Enako je bilo v zgodbi odvzetega ptiča. Cel kup zagovornikov gospoda, češ kako lepo ravna z živalmi, da je ptič navajen hoditi po mestih, lokalih, se fotografirati z ljudmi. Seveda, si lahko bral odzive, da si samo ljubosumen, da si sovražnik živali in še cel kup neumnosti, ko si skušal opozoriti, da tako izpostavljanje služi zgolj in samo gospodovi reklami in pozornosti, nikakor pa to ni v redu za ptico.

Ptica prihaja iz Južne Amerike, kjer se najraje zadržuje na travnatih pokrajinah ali polpuščavah. In zdaj vas vprašam: »Kje točno najdejo v teh pokrajinah mesta, kamor bi se hodile sprehajat in fotografirat z morebiti znanimi osebami in šle posedet v lokal na kavo, kaj šele, da bi šle prespat v hotel?« Oprostite, ne vem kaj točno je z ljudmi narobe, da se jim zdi tako obnašanje ptiča oziroma lastnika normalno. Če imaš žival rad, je ne izkoriščaš za samo promocijo, je ne izpostavljaš zanjo stresnim in nenaravnim situacijam, zato me nihče ne more prepričati, da je ta gospod ljubitelj živali. Zgrožena sem, s kakšno lahkoto ljudje nasedajo nekim sladkim besedam, ko pa dejanja kažejo nasprotno. Zgrožena sem, da smo bili pod objavami napadeni tisti, ki smo opozarjali, da tako izpostavljanje živali nikakor ni v redu in da je vse skupaj zgolj in samo promocija. Gospoda so opravičevali, da je ptiča že od malih nog navadil na obiske centra Ljubljane, na fotografiranje z ljudmi, na lokale, notranje prostore. Češ, da se vidi povezanost z njim.

Oprostite dragi moji, mislim da pozabljamo, da je gospod enako počel z nojem in je ta poginil po štirih letih življenja. Zaradi epileptičnih napadov. Seveda se bo zanikalo, da bi bili ti kakorkoli povezani z načinom življenja, ki ga je gospod izbral ptici, ampak če dobro pogledamo situacijo, verjetno vse skupaj ni tako idilično kot si ljudje predstavljate. Ne razumem najbolj, zakaj se vam zdi totalno nenaravno okolje, nenaravna dejanja za določeno vrsto živali normalna, sprejemljiva, ljubka. Zakaj podpiramo take ljudi, ki več kot očitno ne znajo oglaševati sami sebe, brez nekih zunanjih dejavnikov. V tem in še katerem primeru so to živali, ki se jih grdo izkorišča na ta račun. Če bi govorili o ljubezni do živali, se ne bi niti pogovarjali o tem, da je bil ptič odvzet, ker ga gospod nikakor ne bi peljal v drugo deželo, ne bi ga vozil niti v center prestolnice, niti ne bi dovolil ljudem, da rinejo vanj in se z njim fotografirajo, ne bi ga vodil v lokale, ker vse to ni naravno.

O ljubezni in razumevanju živali lahko govorimo, ko skrbniki omogočijo živali čim bolj naravno bivanje. Torej v tem primeru govorimo o dovolj veliki ogradi, večji skupini enakih ptičev, o primerni prehrani. Nikakor pa ne vse zgoraj opisano in našteto. Ampak skozi leta spremljanja ljudi in njihovega dojemanja živali sem spoznala, da je definicij odnosa in ljubezni do živali toliko kot je ljudi, ki imajo živali. V primeru gospoda in odvzete ptice je ogromno ljudi mnenja, da je gospoda ena sama ljubezen in da je njegova oskrba več kot odlična. Celo tako zelo so zaverovani v lastno prepričanje, da so se strinjali z mojo provokacijo, češ, da najbolje, da pa zdaj vsak lokalni Joža obleče svojo kravo, pujsa, kokoš, bika in gre z njim na sprehod v Ljubljano in prespat v Hotel Slon. Prav gotovo si vsi v prestolnici želijo, cel kup domačih živali na povodcih in gostinci si verjetno že manejo prste ob morebitnih zaslužkih, ko bodo lahko reklamirali lokale kot vsem živalim prijazne.

Ne vem, ali se je ljudem dokončno skisalo, ampak, da se vam take stvari zdijo normalne in dobrodošle, nikakor ni v redu. Ni v redu pod pretvezo ljubezni zlorabljati živali, jih izpostavljati stresnim situacijam, jih izpostavljati neznancem. V končni fazi postavite se v njihovo kožo. Samo enkrat se postavite v njihovo kožo in si odgovorite na vprašanje: »Ali bi se vi počutili dobro in sproščeno, če bi v vas rinili povsem neznani ljudje na ulici?«

Skrajni čas je, da postavimo nova merila kaj je ljubezen do živali, kdo je res skrben lastnik in da se nehajo tovrstni zasebni cirkusi, kjer na koncu vedno nastradajo živali. Živali ne znajo našega jezika, mi pa večinoma ne razumemo njihovega, ker imamo premalo znanja o njih. Marsikje niti osnovne fizične potrebe niso zadoščene, kaj šele psihične, ki jih razume in spoštuje le redko kdo. Zato res ni primerno hvaliti, spodbujati in braniti ljudi, ki živalim ne nudijo varnosti, najboljšega približka njihovemu življenju v naravi in ki jih ne spoštujejo do te mere, da bi naredili vse za njihovo dobrobit. Odzivi na ta primer so mi dali jasno vedeti, da se vse premalo govori o tem, kaj je za živali primerno in kaj ne, kar se mora čim prej spremeniti. Nekako nimam upanja v hitre miselne preskoke v glavah ljudi, zato si res srčno želim, da se bodo zakoni končno napisali v dobrobit vseh živali in da se bodo tudi tako striktno izvajali kot se recimo v Nemčiji.   

Vesna Plavec

Fotografija: Dreamstime

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.