Mučenje živali je kaznivo dejanje. Zakon o zaščiti živali ga v 4. členu opredeljuje kot "vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče se trpljenje ali škodi njenemu zdravju". Omenjeni člen kot mučenje živali prav tako šteje nepotrebno ali neprimerno usmrtitev živali. Kazenski zakonik za kruto ravnanje z živalmi predvideva denarne, za hujše oblike mučenja živali tudi zaporno kazen.

Mnogo ljudi na žalost ne prijavlja mučenja ali zanemarjanja živali

Zgodbe in fotografije zanemarjanja živali, ki smo jim priča v Sloveniji, ne pustijo ravnodušnega prav nikogar, a dejstvo je, da se po prvem "šoku" ob videnem pri marsikomu negativna čustva kmalu pomirijo … do naslednjič. Kljub množičnemu ozaveščanju na žalost še vedno veliko ljudi meni, da se prijavljanje mučenja in opozarjanje na slabo ravnanje z živalmi njih ne dotika. Morda se denimo ne želijo zameriti sosedom. Morda upajo, da se bo situacija sama od sebe izboljšala in da njihova reakcija ni potrebna. Morda … in odkorakajo naprej. Medtem pa marsikatera žival zelo trpi. Poleti na žgočem soncu, brez vode. Pozimi v najhujšem mrazu privezana na verigo, s poledenelo skledo vode in brez hrane. Pretepena. Mučena.  

Če poznate ali opazite psa, ki živi v neustreznih pogojih – ukrepajte!

Vsak lahko pripomore k temu, da bo kakšnem primeru, mučenja odrešeno živalsko življenje. Ozaveščajte naprej, delite informacije, pogovarjajte se s prijatelji! Če ste priča mučenju, zanemarjanju živali ali neprimernim bivalnim pogojem živali, najprej, če je le mogoče, na dejanje opozorite skrbnika živali, v nasprotnem primeru - ali pa, če se stanje po opozorilu ne izboljša - se obrnite na pristojni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v vaši regiji. Ta je po zakonu pristojna za ukrepanje, delno je pristojna tudi policija. Za primere, ki se dogajajo izven uradnih ur in ne morejo počakati do naslednjega dne (res nujni primeri, ko bi recimo žival do naslednjega dne lahko poginila), je 24 ur pristojen eden od dežurnih veterinarskih inšpektorjev. Kontakte dobite na Centru za obveščanje, na številki 112.

Kdaj lahko neprimerno ravnanje prijavimo policiji?

Policija je pristojna predvsem v primerih, ko se sporno ravnanje dogaja na javnem mestu ali je treba posredovati nemudoma - čakanje na veterinarskega inšpektorja bi torej pomenilo še hujše trpljenje. Gre denimo za naslednje primere: zbadanje, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, udarjanje, dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali, spolna zloraba živali, izpostavljanje živali ognju, vročim ali strupenim sredstvom, streljanje živali, obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, borbe živali … V teh primerih policija naredi zapisnik, ki ga pri obravnavanju primera kasneje uporabi pristojna veterinarska inšpekcija, ki glede na ugotovljeno situacijo poda opozorilo ali ustrezno kazen.

Pogosto se zgodi, da želijo policisti prijavitelja preusmeriti na kakšno drugo službo, z izgovorom, da oni niso pristojni. Če vas bodo preusmerili na društvo proti mučenju živali, vztrajajte in ga podučite, da društva pri izvajanju zakona nimajo pooblastil.

Kaj vse je lahko predmet prijave?

Prijavi se lahko tako zanemarjanje kot trpinčenje. Sem med drugim sodijo tudi opustitev oskrbe živali s hrano, pitno vodo in zavetjem (poleti odsotnost sence, pozimi izpostavljenost hudemu mrazu), zanemarjanje živali ter omejitev gibanja v taki meri, da povzroča živali trpljenje, opustitev nege in nujnega zdravljenja, kot tudi dresiranje na način, ki povzroča živali strah in bolečine, ter vsako drugo mučenje, preobremenjevanje in siljenje, zaradi katerega se žival lahko poškoduje in trpi.

Kako prijaviti mučenje ali neprimerne pogoje?

V prijavi navedete točno lokacijo, kronološki opis dogajanja, natančen opis mučenja, po možnosti pa tudi podatke skrbnika živali in morebitni foto ali video dokaz. Podatkov prijavitelja inšpektor v nobenem primeru ne bo posredoval tretjim osebam, zato je bojazen, da bo kršitelj izvedel za vašo prijavo, povsem odveč! Prijavo sicer lahko podate tudi anonimno. Inšpekcija je dolžna preveriti vsako prijavo, ki jo prejme. Glede na ugotovljeno se odločijo za primeren ukrep, ki je lahko opozorilo ali kazen.

Inšpekcija je prijavo dolžna obravnavati

Kot prijavitelj imate seveda pravico in možnost dobiti informacijo o razpletu prijave, a morate to željo ob prijavi posebej poudariti. Naj dobronamerno dodamo, da pristojne službe včasih svoje delo bolj temeljito opravijo, če nad njihovim delom bdi vesten prijavitelj. Sledite prijavi in njenemu razpletu tudi naprej. Če menite, da pristojni svojega dela niso opravili ali z obravnavanjem primera predolgo zavlačujejo, se lahko za nadaljne korake posvetujete s katerim od društev za zaščito živali. Glede na lastne izkušnje vam bodo pomagali s konkretnimi nasveti.

Društva za zaščito živali nimajo pooblastil

Slovenska društva za zaščito živali žal nimajo zakonskih pooblastil ukrepanja, čeprav vam lahko svetujejo in pomagajo pri pisanju prijav. Večina društev z veseljem pomaga, nekatera tudi sama preverjajo stanje na terenu in sama pišejo prijave veterinarski inšpekciji. V Sloveniji je sicer veliko zmede na področju t.i. "živalske policije". Te v Sloveniji nimamo. Nekatera društva oz. posamezniki so v preteklosti to ime zlorabili za svojo promocijo in zbiranje denarnih sredstev, a so jim pristojni uporabo tega imena lani prepovedali. Danes se določeni akterji na terenu predstavljajo v uniformah, z znaki, ki spominjajo na prave policiste, uporabljajo tudi značke. Naj vas ne zavede - ti ljudje možnosti ukrepanja in sankcioniranja nimajo.

POVZETEK:

1. Za ukrepanje in posledično odvzem mučene ali zanemarjane živali je pristojna zgolj in samo Veterinarska inšpekcija (tukaj najdete kontakte).

2. Policisti so za ukrepanje pristojni samo v primerih, ko je v danem trenutku ogroženo življenje določene živali.

3. Društva za zaščito živali nimajo možnosti ukrepanja, večina pa rada pomaga pri sestavljanju prijav.

4. Živalska policija v Sloveniji ne obstaja. Tudi razni "nadzorniki" v uniformah nimajo nobenih pristojnosti ukrepanja, odvzemov in kaznovanja.

5. Prijave so lahko anonimne. V prijavi je potrebno navesti točno lokacijo, kronološki opis dogajanja, podkrepljen z dokazi, izjave prič (če so), natančen opis mučenja in po možnosti tudi podatke skrbnika živali in foto material. Tudi če prijava ni anonimna, pristojni v nobenem primeru vaših podatkov ne smejo razkrivati tretjim osebam.

6. Inšpekcija je dolžna preveriti vsako prijavo, ki jo prejme. Kot prijavitelj imate pravico dobiti informacijo o razpletu prijave.

Nikoli se ne obrnite stran! Dolžni ste prijaviti mučenje! Prijava je najmanj, kar lahko naredite za živo bitje, ki svoje bolečine ne more povedati na glas!!!

Priporočamo branje: Odmevni primeri mučenja v zgodovini Slovenije

Foto: Shutterstock