28.07.2017

Po domovih zbirajo denar, o njihovem delu ni najti ničesar?!

Zgodbi "živalskih policistov" na portalu Pes moj prijatelj sledimo že štiri leta. Gre za združenje, ki se je oblikovalo že pred mnogimi leti, njegov cilj je pomoč živalim v stiski, pišejo na svoji spletni strani.

 

V zadnjih dneh se na nas bralci ponovno obračate z vprašanji, ki se dotikajo nekoliko neobičajnega zbiranja denarja za ta združenja. "Moški je prišel v naš blok in trkal na vrata. Prosil je za denar 'za živali'," se glasi sporočilo ene od bralk. Sama je darovala, pravi, a se je ob prebiranju socialnih omrežij vprašala, ali bo denar dejansko šel v prave roke.

 



"Sem osebno del tega združenja in sem ravno jaz bil pri vaših vratih. Vaš odnos pa me preseneča in dokazuje da je večina veganov navadni egocentrični gnoji, ki se zadevajo z občutkom socialne superiornosti," je pred dvema dnevoma član združenja zapisal v odgovor osebi, ki je na strani Vegetarijanci, vegani, presnojedci prav vljudno vprašala: "A poznate tole združenje? Pravkar so pobirali prostovoljne prispevke po našem bloku."

Precej nenavadna komunikacija z javnostjo, ki jo mnogi označujejo za nestrpno in arogantno je sicer bila pogosta praksa t.i. "živalskih policistov" (po novem "nadzornikov živali"). Zbiranje denarja od vrat do vrat pa se odvija povsod, od Pirana do Murske Sobote.

 

ZBIRANJE DENARJA OD VRAT DO VRAT

 

Medtem, ko se člani društev za zaščito živali za pobiranje prostovoljnih prispevkov trudijo na različne načine, denimo z organizacijo dobrodelnih koncertov, srečelovov in licitacij, prodajo koledarjev in drugih izdelkov... se "nadzorniki živali" poslužujejo zbiranja denarja kar na naših domovih. In medtem, ko delu prvih lahko vsakodnevno sledimo na spletnih straneh in socialnih omrežjih, kjer objavljajo zgodbe živali, ki jim pomagajo, v primeru "nadzornikov" tovrstnih objav ni zaslediti. V oči bode, da združenje na svoji spletni strani ne objavlja zgodb, s katerimi se ukvarjajo t.i. "nadzorniki živali". V rubriki "naše zgodbe" je zadnja objava datirana na 6. december 2016. Facebook stran ima v letošnjem letu zgolj 3 objave, pa še tu gre v dveh primerih zgolj za poziv h glasovanju v akciji Objem topline, kjer so se "nadzorniki" potegovali za denarna sredstva podjetja Studio Moderna, v enem primeru pa za delitev objave za psa, ki išče dom v obalnem zavetišču. 

Kaj torej "nadzorniki živali" sploh počnejo? Kje je mogoče najti zgodbe živali, ki jih rešujejo? Vprašanja ljudi na socialnih omrežjih ostajajo po večini brez odgovorov. "Kje pa je vidno vaše dosedanje delo in kam so šle rešene živali?" je le eno od vprašanj v javni debati s članom združenja, ki pa ni dobilo odgovora.

 

NADZORNIKI NE DAJEJO ODGOVOROV ...

 

"Nadzorniki" ne dajejo odgovorov niti ostali zainteresirani javnosti. Ker na našem portalu vselej zasledujemo korektno poročanje, smo se tudi tokrat po odgovore napotili na naslov Združenja za nadzor odgovornega lastništva živali. Nekaj preprostih vprašanj je tudi v tem primeru ostalo brez odgovorov. Želeli smo si objaviti primere, ki jih "nadzorniki" obravnavajo v zadnjem obdobju in na ta način bralcem podrobneje predstaviti njihovo delo. Še posebej iz razloga, ker sami, tudi tisti, ki donirajo, o konkretnem delu članov tega združenja, ne vedo pravzaprav nič.

 

Ali imate za zbiranje denarja od vrat do vrat zbrana vsa potrebna dovoljenja? Za kaj porabite denar? Nam lahko pošljete opis primera reševanja živali iz tega tedna in dopišete, kje se je primer zgodil, kako ste ga rešili? Kam nameščate živali in kje imate urejene prostore zanje? Koliko živalim ste pomagali letos? Za katere živali gre? Kje si lahko preberemo kaj več o reševanju teh primerov?

 

Na ta vprašanja odgovorov nismo dočakali. Tudi v Društvu za zaščito živali Lajka so na združenje že pred meseci naslovili pismo, a odgovora na sporočilo niso nikoli prejeli.

 

OČITKI S STRANI DRUŠTEV ZA ZAŠČITO ŽIVALI

 

Oglasila pa so se tudi nekatera društva za zaščito živali. Pomursko društvo je članom združenja denimo očitalo, da medtem ko oni pomagajo živalim, drugi samo pobirajo denar na terenu. O tem so pred meseci poročali mnogi mediji. Čeprav naj bi počeli isto ali podobno dobro delo, torej pomagali in reševali živali, v društvu trdijo, da oni rešujejo živali in jim tako ali drugače pomagajo, po drugi strani pa "živalski policisti", tudi na območju Pomurja, pobirajo prostovoljna finančna sredstva po sistemu od vrat do vrat.

 

"Ljudje mislijo, da darujejo nam, ker vedo, da smo zelo aktivni! V zadnjem času smo že večkrat doživeli, da so nam ljudje, ki so nas prosili za pomoč in ko smo prišli k hiši rekli, da so nam že tako dali donacijo, mi pa o tem ne vemo nič," je pred časom povedala Breda Habjanič iz pomurskega društva. Dodala je, da se sami prakse zbiranja denarja od vrat do vrat ne poslužujejo, saj imajo preveč dela na terenu, kjer na lastne stroške ozaveščajo, svetujejo, ugotavljajo in pomagajo pri pisanju prijav veterinarski inšpekciji. Slednja je tudi edina, ki lahko pri nas ukrepa v primerih mučenja živali.

 

Aldo Ninovski iz Združenja za nadzor odgovornega lastništva živali Slovenije je zbiranje denarja od vrat do vrat za portal Prlekija-on utemeljil na sledeči način: "... da je že sam strošek nabave in vzdrževanja ter servisiranje voznega parka velik zalogaj, enako pomemben pa je tudi strošek zagotavljanja goriva za izvajanje ogledov, zato si ne znamo predstavljati, da bi ta obseg dela zmogli financirati brez nesebične pomoči naših aktivistov – prostovoljcev, ki dejansko od vrat do vrat prosijo za prostovoljne prispevke."

 

O kakršnihkoli posodobitvah ali pridobitvah v voznem parku, samih ogledih ali čemurkoli, s čimer bi aktivisti pokazali, za kaj v zadnjih mesecih porabljajo zbrani denar od vrat do vrat, na spletu ali na Facebook strani "Nadzorniki živali" ni napisanega ničesar.

 

"Občani so nas že nekajkrat obvestili, da predstavniki Združenja za nadzor odgovornega skrbništva živali Slovenije pobirajo prispevke od vrat do vrat. Ker ljudje, ki spremljajo živalovarstveno sceno, dobro vedo, da to ni običajna praksa društev, ki se ukvarjamo s pomočjo živalim, je bilo tako zbiranje sredstev ljudem sumljivo. Pojasnili smo jim, da 5. člen Zakona o javnem redu in miru določa pogoje, pod katerimi je tovrstno zbiranje prispevkov dovoljeno. Svetovali smo jim, naj ob obisku od pobiralca zahtevajo na vpogled odločbo pristojne upravne enote in če tega nima, naj pokličejo policijo," za naš portal pove Melita Trbovšek iz Društva za zaščito in pomoč živalim Lajka. O njihovih aktivnostih in rezultatih v korist živali ne ve veliko. "Sodelovali nismo nikoli, pa tudi informacije, dostopne na njihovih spletnih straneh so precej skope in neažurirane."

 

Pomembno je vedeti, da t.i. "nadzorniki živali" nimajo prav nobenih pooblastil za ukrepanje v primeru, ko naletijo na primer mučenja ali neustrezne oskrbe živali. Kompetenc za neposredno ukrepanje imajo ravno toliko, kot naša društva za zaščito živali, torej nobenih. Lahko sicer pomagajo skrbnikom živali v stiski, lahko ozaveščajo...

 

ŠE ENKRAT - KAJ DEJANSKO POČNO NADZORNIKI?

 

Da bi vendarle našli karkoli o delu združenja, smo v Googlov iskalnik vpisali "Združenje za nadzor odgovornega lastništva živali Slovenije" in "Nadzorniki živali" ter se omejili na zadetke zadnjega meseca. Nobena skrivnost namreč ni, da tovrstno delo društev, ki se ukvarjajo z dobrobitjo živali, poteka prav vsak dan, tudi, ali še posebej med dopusti, poleti, pozimi, ob praznikih... Rezultatov nam Google ni ponudil.

 

Ko smo iskanje razširili na zadetke v zadnjih 365 dneh smo dobili na izbiro članke, ki poročajo o "spopadu" dveh "živalskih policij" in prispevke, ki poročajo o tem, da tovrstna združenja nimajo nobenih pristojnosti ukrepanja.

 

 

Podrobnejše raziskovanje nam je sicer na Facebooku ponudilo še objavo, v kateri je zapisano, da sta "nadzornika" v februarju obiskala Mladinski svet Prlekija in Mladinski svet Ljutomer ter obljubila, da bosta za slednjega v juniju opravila brezplačno predavanje. Ali je bilo predavanje izvedeno, ni znano, saj reportaže na istem mestu nismo našli.

 

Letos februarja sta "nadzornika", tudi v tem primeru kot "policista" obiskala mladinski center

 

Leta 2013 se je na pisanje o delu "Živalske policije" na našem portalu odzval Aldo Ninovski (danes je vodja združenja, o katerem pišemo), med drugim je zapisal: "... smo se odločili, da bomo o našem delu izčrpno poročali na naši uradni spletni strani. Upam, da boste razumeli, da ne moremo o teh primerih poročati večkratno na različnih straneh, zato bomo objavljali na naši strani, kjer lahko tisti, ki so dobronamerni pridobijo dejstva, argumente in dokaze o našem poslanstvu in delu, zlonamerni pa se lahko podučijo, da ne bodo navajali neresnice, klevetanja in laži."

 

Danes lahko ugotavljamo, kot že navedeno, da na uradni strani združenja, prav tako na Facebook strani, o delu "nadzornikov" ni objavljenega pravzaprav nič ažurnega.

 

"Nadzornika živali" (foto: rtvslo.si)


KAKO SE JE VSE SKUPAJ ZAČELO?

Pred nekaj leti je v javnosti odjeknila novica, da smo v Sloveniji vendarle dobili "Živalsko policijo". Nastala je kot del projekta "Varna hiša za živali", s katerim so se kar nekaj časa ukvarjali tudi na mariborskem okrožnem državnem tožilstvu, kjer so prejeli večje število ovadb.

 

Fotografije 'policistov' v uniformah, z značkami in izkaznicami je takoj preplavilo družbena omrežja. Vse skupaj je izpadlo idilično in mnogi so se nadejali, da se bodo razmere na področju živalovarstva čez noč spravile v red. A kaj kmalu se je izkazalo, da gre tudi v tem primeru za klasično "društvo" ali "združenje", ki nima prav nobenih kompetenc ukrepanja in s pravo policijo nima skupnega - nič. Živalska policija nikoli ni delovala kot represivni organ, kot ga poznajo v Združenih državah Amerike. Na njihovo nezmožnost ukrepanja je kasneje opozorila tudi prava Policija.

Mnoge je že kmalu zmotilo predvsem zbiranje prostovoljnih prispevkov od vrat do vrat, za kar pa je imela "živalska policija" vsa potrebna dovoljenja upravne enote, kar smo preverili tudi sami že pred časom. Ljudje so donirali, saj so mislili, da gre za organ, ki ima velike možnosti ukrepanja... Iz ene "živalske policije" sta nato nastali dve.

 

Na Facebooku se je med 'policijama' odvijala prava vojna... z resnimi grožnjami (foto: Facebook)

 

OČITKI, DA SE DENAR PORABLJA V LASTNE NAMENE?

 

V medijih so se konec leta 2016 pojavile informacije o tem, da je bil v primeru "Živalske policije" po sredi denar, zato so se kolegi "policisti" razdelili v dve združenji. Prvo je drugemu javno očitalo, da je denar, zbran za živali porabilo v lastne namene. Po prekinitvi sodelovanja bi naj člani prvega združenja odtujili tudi večje število stvari (kasneje so jih menda nekaj vrnili), med temi so poleg samega imena "Živalska policija", tudi računalniki, značke, uniforme in spletna stran. Sledil je, vsaj po zapisih na socialnih omrežjih, upad donacij, ljudje naj bi namreč pričeli dvomiti o pravih namenih delovanja obeh organizacij. Spopad obeh "živalskih policij" se je odvijal tudi na Facebooku, dogajanje pa se je menda preselilo celo na sodišče. Vse skupaj pa je, vsaj za kratek čas, v ozadje potisnilo ukrepanje prave Policije.

POLICIJA PREPOVEDALA UPORABO IMENA

 

Na Policiji so zoper pripadnike obeh 'živalskih policij' več časa pisali kazenske ovadbe in sprožali postopke o prekrških, saj so nedovoljeno uporabljali tako ime "policija", kakor tudi simbole, celo uniforme in izkaznice, kot jih uporabljajo pravi policisti.

 

Kljub temu, da je Ninovski v objavah za javnost poudarjal, da je naloga njegovega združenja, "... da opravljajo nadzor nad neodgovornimi lastniki živali in v primeru, ko se izkaže, da ti z živalmi ne ravnajo, kot bi morali, tudi ukrepajo," so nam na policiji poudarili, da združenje praktično nima nobenih pristojnosti - niti za opozarjanje ljudi, kaj šele za izrek glob proti morebitnim kršiteljem. Po zakonu lahko namreč opozarjajo skrbnike živali na morebitne kršitve le društva, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali. Tega statusa pa niti ena, niti druga 'živalska policija' nista imeli.

 

Ninovski se je v 'policijski' uniformi predstavljal celo na javni televiziji

 

Sledilo je več kazni in letos sta se, končno, obe združenji odločili za preimenovanje. Prvo v "Za pravice živali", drugo pa v "Združenje za nadzor odgovornega lastništva živali Slovenije". Policijske uniforme so bile vsaj v primeru prvega združenja zavržene, prav tako so bili zavrženi tudi drugi simboli, ki so spominjali na znake prave Policije. Druga 'živalska policija' je s prakso nadaljevala, saj so člani "nadzornikov živali" še nedavno v uniformah svoje delo predstavljali celo v jutranji oddaji nacionalne televizije... Februarja sta, še vedno kot "policista v uniformi" obiskala že omenjena mladinska centra...

 

NA POLICIJI PRIJAV NISO PREJELI

 

Iz Policije so nas pred nekaj minutami obvestili, da v povezavi z izpostavljenim združenjem policija prijav ni prejela, niti niso bili zaznani, da bi pobirali prispevke na območju sedeža združenja. Ali ima omenjeno združenje veljavno dovoljenje za zbiranje prostovoljnih prispevkov od vrat do vrat, nismo izvedeli. Vprašanje smo naslovili tudi na Upravno enoto Laško (kjer ima združenje sedež), odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.

 

Iz Policije ljudi sicer opozarjajo, naj bodo v primerih zbiranja denarja od vrat do vrat vedno previdni: "Občasno prihaja do pobiranja prostovoljnih prispevkov brez ustreznega dovoljenja, ko osebe hodijo od vrat do vrat in na različne načine prosijo  judi za  dobrine, največkrat denar. Takšna dejanja imajo lahko  tudi  znake kaznivega dejanja goljufije, saj gre največkrat za lažno predstavljanje glede dejanskih okoliščin nabiranja prostovoljnih prispevkov. Običajno se osebe lažno predstavljajo kot predstavniki humanitarnih društev," pravi mag.Vesna Drole iz Policije. Policisti svetujejo, naj bodo ljudje v podobnih primerih pozorni na to, ali imajo osebe, ki pobirajo  prispevke, ustrezno dovoljenje. Če upravičenost pobiranja prispevkov ni izkazana, naj ljudje prispevkov ne  dajejo.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.