Visoka snežna odeja, sonce, snežinke, ki se vrtinčijo po zraku. Zima. Za nekatere prijeten, za druge spet usoden letni čas.

V zelo visokem snegu je divjad še lažji plen prosto spuščenih psov. Foto: Emil Kodat

Divjad je v tem letnem času še posebej izpostavljena. Poleg lakote, mraza in s tem povezane izčrpanosti je lahek plen prosto spuščenih psov. Po podatkih lovskega informacijskega sistema Lisjak za obdobje 2006 - 2010 za posledicami pasjih zob vsako leto pogine od 1.000 do 1.600 divjih živali. Zavedati se moramo, da so tu zabeležene le živali, ki so najdene in zato evidentirane. In koliko je takih, za katere sploh ne vemo. Poznavalci pravijo, da je številka še nekajkrat višja od uradne statistike.

Mrtva srna, žrtev pasjih zob. Foto: Miha Skerl

Za mnoge pse se prav v tem času začno roparski pohodi po gozdovih. Visoka snežna odeja in tanko poledenela skorja onemogoča normalno gibanje divjadi, saj je oblika stopal srnjadi in jelenjadi precej drugačna od pasje. Mnogokrat poledenela skorja že drži pse na površini snežne odeje in jim tako omogoča hitrejše gibanje, srnjad in jelenjad pa se ob vsakem koraku pogrezne globoko v sneg. Za psa je tako nemočna divjad kaj lahek plen. Pogosto pa pri tem ni na delu le en pes, temveč se prosto spuščeni psi (sploh, če se med seboj poznajo) združujejo v organizirane "tolpe!, ki sistematično zasledujejo, lovijo in navadno tudi ulovijo preganjano žival.

Žrtev pogosto ni samo srna, ampak tudi njeni še neskoteni mladiči. Foto: Rok Pogačnik

Žrtve pasjih zob pa ne moremo iskati zgolj med srnjadjo, ki je po statistiki Lisjaka najpogostejši plen psov. Psi so tudi plenilci male divjadi. Statistika jih ne beleži dosti, saj zaradi svoje majhnosti postanejo pogosto kar v celoti obrok pasjih lovcev, ostanke pa za psi kaj hitro pospravijo tudi druge živali - lisice, vrane, mački...

Za pasje napade so značilne, poleg ugriznin po zadnjiku, stegnih in vratu, tudi poškodbe trebušnega predela. Foto: Jure Jerlah

Ob tem pa se moramo zavedati še druge plati preganjanja divjih živali. Mraz in pomanjkanje hrane v zimskem času dodobra izčrpata živali. Nekateri lastniki psov lastno slabo vest potlačijo z mislijo, da pes pač samo malce preganja živali, da jih itak ne ujame ali pa da se samo igra in jim tako ali tako »ne bi nič naredil«. Kakšna zmota. Za živali v zimskem času pomeni vsako takšno trošenje energije zmanjšanje možnosti za preživetje do pomladi. Kajti energije v času pomanjkanja ni lahko nadomestiti. Tudi žrtev izčrpanosti zaradi preganjanja (ne glede na to, ali so na njihovih vratovih in trebuhih sledovi pasjih zob) je kar nekaj. A tudi teh v statističnih podatkih ni prikazanih.

Izčrpana srna, ki komaj še stoji na nogah. Foto: Miha Mravlje

Srna, ki je poginila od izčrpanosti. Foto: Miha Mravlje

Vsi se moramo zavedati, da pes ni plišasta igrača in njegovi morebitni nenadzorovani pohodi vodijo v pogubo marsikatero življenje. V statistiki vseh ostalih razlogov za pogine divjadi je le-ta tisti, na katerega prav mi, skrbniki psov, lahko vplivamo z odgovornim odnosom do narave in divjih živali.

Pustimo divjadi, da počiva in s tem ohrani potrebno energijo za preživetje zime. Foto: Emil Kodat

Obstaja mnogo različnih načinov za uživanje zimskih radosti skupaj z našimi psi. Predvsem pa se moramo potruditi, da psov na sprehodih ne spuščamo, da sami raziskujejo grmovja in goščave, obrobja rek in potokov. Predvsem pa jih, če nimamo ograjenega dvorišča, ne puščamo samih zunaj z zmotno mislijo, da se gredo samo malce sprehodit. Prav taki nenadzorovani izpusti in sprehodi brez stalnega kontakta med vodnikom in psom zbudijo v njih nagone, ki so jih podedovali od svojih davnih prednikov. Nagone po lovu in ubijanju.

Avtor: Andreja Strajnar

Izvorna objava na portalu pticarji.si - KLIK