Našla sem te v trenutku, ko sem bila prepričana, da se mi je sesul svet. Minilo je par dni, kar sem se poslovila od mucka Miša, ki nas je spremljal 5 let in nekaj tednov kar sem se razšla s fantom. V moje življenje si posijal kot najtoplejši sonček. Ime sem izbrala za svojega prvorojenca, ampak prej si prišel ti. Ko sem slišala, da je v leglu 6 kužkov, sem te hodila vsak dan gledati. Bil si najbolj živ, najbolj zaščitniški do svojih bratcev in sester in največkrat kaznovan od svoje mamice. Takrat sem vedela; nikogar drugega ne želim ob sebi kot tebe, mali divjak. Ravno toliko si trmast kot jaz. Ko so v leglu ostali samo še trije mladički in sem videla kako si lepo skrbel za sestrico, da je ni zeblo, se stiskal k njej da ji ni skozi vrata utice pihalo, si ukradel moje srce. Odpeljala sem te domov in od takrat sva bila neločljiva. Težko si sprejel moje fante, ampak ko si videl, da mi nekdo res veliko pomeni, si popustil. Vsakič ko se je kdo zdiral name, si stopil predme in začel lajati nanj. Branil si me. Kot sem jaz tebe kadar je bilo treba.

Ko sem se odpravila na študij v Ljubljano, je čez teden zate skrbel moj oče. Tudi nanj si se zelo navezal. Svoja zadnja leta še posebej. Lepo je skrbel zate in bil si njegova prva skrb. Zato sem mu iz srca hvaležna. Dve leti  preden je zbolel oče, si se začel precej nenavadno obnašati. Tvoja "žlehtnoba" je popustila in bil si zelo ubogljiv. Nič več nagajivosti ampak samo želja ugajati, postal si vse bolj pozoren in mi dajal občutek, kot da želiš nekaj povedati. O tem sem pisala celo v svojem dnevniku. Vsakič kadar sva šla na sprehod, si se ustavil blizu veterinarske postaje in nepremično strmel tja. Dolgo je trajalo, da sma lahko pot nadaljevala, nisi se hotel niti premakniti, jaz pa sem se hecala kaj mi želiš povedati. Je kdo bolan?

Tisto zimo, ko si se zastrupil… sem bila pošteno prestrašena. Prebedela sva noči, ampak zate mi ni bilo težko. Preveč me je bilo strah, da te izgubim. Za nama je bil neprespan teden, ampak obrnilo se je na bolje in oddahnila sem si! Ne vem kaj bi, če bi te izgubila sem ti ves čas govorila. Ko sem bila jezna na cel svet, ko nikogar ni bilo blizu, ki bi me poslušal, si bil ob meni vedno ti in nisi se nikoli pritoževal. Ko so me pogledale tvoje očke, nisem mogla nič drugega kot te stisniti k sebi in ti ponavljati kako rada te imam.  Že naslednjo zimo, malo pred božičem, sem dobila prestrašen klic objokanega očeta. Skoraj bi izgubili Larsa je s težkim srcem povedal. Zgrudil se je na tla in nekaj časa ni dihal. Oče te je oživljal z masažo srca in opomogel si si.

Peljala sem te na pregled in zdravnik je potrdil diagnozo, huda aritmija srca, kot pri mojem očetu. Nisem mogla razumeti, kako tega niso ugotovili na pregledih že veliko prej. Sprehodi so postali krajši, počasnejši. Vročina in mraz sta te utrujala, napadi pa so se ponavljali.

S partnerjem Juretom, ki si ga po tolikih letih tako vzljubil, da sem bila včasih že ljubosumna, da ga imaš raje kot mene, sva vse bolj razmišljala, da je že čas za dojenčka. Veselila sem se teh dni. Vse dokler nisem nekega četrtka zopet dobila klic očeta. V njegovem glasu je bilo slišati, da gre tokrat zares. Oče je hudo zbolel in ni zmogel več skrbeti zate, zato sem se takoj preselila nazaj domov. Za moje telo je bil to prevelik šok in za nekaj časa sem obležala v postelji tudi sama. Ker mi zdravniki niso znali pomagati, sem se trudila sama, ampak brez tebe nebi zmogla. Sprehodov sem se veselila, čeprav sem tudi sama težko hodila. Najbrž nisi razumel, zakaj so te ta čas ko nisem zmogla ne jaz, ne oče, vodili na sprehod drugi. Včasih sem na sprehodih skoraj pozabila da si zraven, bil si tiho kot miška in priden kot prej redko kdaj. Kadar sem se zjokala si za trenutek izginil potem pa se naenkrat pojavil med nogami in se prerinil naprej, obstal in me pogledal, stisnil glavico k moji nogi, so solze izginile in enostavno nisem mogla drugega kot se nasmejati in te stisniti k sebi. Kot bi hotel reči, ne jokaj, saj sem tukaj! In to si počel vse dokler nisem bila boljše volje in nasmejana.

Ko je oče prišel iz bolnice domov, ker mu niso mogli več pomagati, si hotel biti blizu. Ves čas si kukal v sobo kjer je ležal in čakal, da te pride pozdraviti. Kljub vročini, nisi hotel več ležati v svoji hiški, ampak si želel biti z nami. Skrb za očeta je terjala veliko časa in zate ga ni bilo več toliko. Zaradi tega me nisi imel nič manj rad. Po očetovi smrti, sem bila na sprehodih odsotna in jokala, ti pa si pridno hodil poleg, tiho kot miška. Vem, da si ga pogrešal. Sčasoma si me začel bodriti, prosil za pozornost in me spravljati v smeh. Naenkrat pa si tudi ti nehal jesti. Takrat sem te začela bodriti jaz in prosila ostani še z mano, potrebujem te. Minil je skoraj mesec kar je umrl oče, ti pa si bil vedno slabši. Že nekaj časa sem se pripravljala, vedela sem, da bo pri tvojih letih kmalu napočil čas, ko se bova morala tudi midva posloviti. Prišel je večer, ko nisi zmogel več. Tisti večer je prišel domov Jure. Vedela sem, da je to zadnji dan kar sva skupaj. Preden smo se pozno zvečer odpeljali do veterinarja, si se poslovil še od mame. To je bila moja najtežja odločitev v življenju, ampak še huje bi mi bilo gledati kako trpiš. Prosim, ne zameri mi. Nisem te hotela pustiti samega, želela sem biti zraven ko zaspiš. Solze so mi tekle in nisem te hotela spustiti. Zaspal si mirno in se še zadnjič poslovil. Rekla sem ti, poišči atija in ga pozdravi, pazi nanj. Tisto noč, 21. septembra 2012, sem šla na očetov grob in čez nebo je švignil velik utrinek. Kot da bi še zadnjič zamahnil z repkom v slovo.

Moje življenje se je teh 12 let vrtelo okoli tebe, kar moji družini ni bilo po godu. Kadar sem komurkoli govorila o tebi, se nisem mogla ustaviti in oči so mi žarele. Bil si moj sonček! Kadar mi je bilo težko, si me spomnil, da nisem sama, me bodril in spravljal v smeh. Naučil si me poslušati, imeti rad, biti potrpežljiv in odpreti srce drugim, kajti le tako vidiš, kdo ga je zares vreden! Hvaležna sem za te dragocene trenutke! Zaradi njih sem jaz.

Počivaj v miru srce moje...

Katjuša

Zgodbo in fotografijo za rubriko V SPOMIN nam lahko pošljete na info@pesmojprijatelj.si.