07.05.2012

Bodi del rešitve, ne problema!

Pes moj prijatelj v sodelovanju z nekaterimi radijskimi postajami v teh dneh predstavlja akcijo "Bodi del rešitve, ne problema". Z akcijo želimo javnost širšo obvestiti o problematiki zavrženih in mučenih živali pri nas ter možnih rešitvah. Akcijo na Radiu Capris, Radiu City, Radiu Hit, Radiu Kranj, Radiu Rogla promovirata naslednja radijska oglasa:

 

 

 

ZA VSE ŽIVALI NI DOVOLJ DOMOV

 

Skrb za živali je dolžnost vseh državljanov, preprečitev neželenih legel pa je dolžnost vsakega skrbnika. Po nekaterih podatkih je danes v Sloveniji zaradi neodgovornega skrbništva letno zavrženih kar 4000 psov in muc. Te živali so pogosto maltretirane, preganjane in prestrašene, nekatere pa končajo tragično v prometnih nesrečah, pobojih ali odvržene v smetnjakih, rekah in gozdovih.

 

Najbolj pereč problem so številne zapuščene mačke in pasji "dudarčki"! Večina jih pogine zaradi bolezni, lakote in raznih poškodb. Muce le redko preživijo ali se nekontrolirano razmnožujejo naprej, kar stanje še poslabšuje.

 

Slednje pa bi se precej izboljšalo, če bi skrbniki neželena rojstva mešančkov, nerodovniških psov ali rodovniških psov (ki jih skrbniki ne nameravajo vzrejati) ter muc preprečili s sterilizacijo ali kastracijo, ki sta tako edini učinkoviti način za zmanjševanje števila zapuščenih in brezdomnih živali, poleg tega pa prinašata tudi številne zdravstvene in vedenjske prednosti, o katerih pišemo v nadaljevanju.

 

Tudi Zakon o zaščiti živali v 11. členu pravi, da mora vsak skrbnik z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije in kastracije preprečiti nezaželena rojstva živali. Globa za nezaželeno leglo in namerno zapustitev živali se giblje od 400 do 800 evrov, saj je nezaželeno leglo in pobijanje ali zapustitev mladičev kaznivo dejanje.

 

 

Dejstva o sterilizaciji in kastraciji:

 

-          Preprečujeta neželena legla živali, za katere ni domov.

-          Preprečujeta oz. močno zmanjšujeta možnosti za mnogo bolezni, ki so lahko življenjsko nevarne.

-          Sta cenejši od stroškov, ki jih ima skrbnik lahko z mladiči.

-          Zmanjšujeta agresivno vedenje, potepanje in primere izgube živali ter prometnih nesreč.

 

S sterilizacijo in kastracijo ter preprečitvijo neželenih legel povečate možnosti posvojitve drugim živalim v zavetiščih. Dejstvo je, da za vse živali ni dovolj domov, oskrbo za vsa legla živali, ki jih ljudje zapustijo pa plačujemo občani! Predvsem pa je zelo pomembno vedeti, da sta oba posega bistveno cenejša, v primerjavi s stroški, ki nastanejo ob morebitnem novem leglu!

 

Odlično bi bilo, če bi o problematiki in razlogih ZA sterilizacijo in kastracijo vsak odgovoren skrbnik seznanil tudi prijatelje in znance. Predvsem pa tiste ljudi, za katere vedo, da ne preprečujejo kotitve svoje živali! Njihova stiska je sicer lahko razumljiva, le da živali za to niso krive in ni prav, da njihovo neodgovornost plačajo z življenjem!

 

Pozitivni učinki obeh posegov so bolj podrobno opisani na tej povezavi!

 

POMISLEKI?

 

Glede sterilizacije in kastracije se pri skrbnikih pogosto pojavljajo pomisleki, ki močno vplivajo na njihovo odločitev. Preberite si nekaj najpogostejših skrbi in razblinite še zadnje dvome, ki vas spremljajo na poti do odločitve za sterilizacijo ali kastracijo vašega ljubljenca.

 

"Moj ljubljenec se bo zredil in bo postal len.": Če ga hranite prekomerno, se bo seveda zredil in postal len, vendar je to povezano z napačno prehrano in ne s sterilizacijo oziroma kastracijo. Vaš pes bo še naprej lahko povsem normalno aktiven!

 

"Bolje je, da ima psica pred sterilizacijo eno leglo oziroma eno gonitev.": S stališča zdravstvenega varstva je ravno obratno. Sterilizacija bolj učinkovito zmanjša tveganje za pojav nekaterih obolenj (rak mlečne žleze), če je opravljena pred prvo gonitvijo.

 

"Samci nimajo mladičev, torej jih ni potrebno kastrirati.": Ni res. Samec se lahko pari večkrat in tako zaplodi še več samic. Posledično pride na svet več neželenih mladičev, namen kastracije pa ravno nasproten.

 

"Pes bo po kastraciji/sterilizaciji spremenil svoj karakter.": Ni res. Spremembe v vedenju, ki so lahko posledica kastracije, so zmanjšanje agresivnosti in manj markiranja z namenom označevanja teritorija. Kastracija za psa pomeni manj stresa v času gonitve sosedovih psičk, saj nima več spolnega nagona, manj tuli, se manj potepa in je zato tudi v manjši nevarnosti avtomobilskih nesreč. Prav tako na karakter psa v večji meri vplivata dednost in okolje kot pa spolni hormoni.

 

"Moj pes ne bo več branil svojega ozemlja.": Ni res. Spolni hormoni ne določajo varovalnega nagona in vaš pes bo enako čuval vas in vaše imetje. Psa za čuvaja izučite z redno vadbo, kar bo zaradi odsotnosti spolnih hormonov enostavneje.

 

MUČENJE ŽIVALI

 

Kljub množičnemu ozaveščanju veliko ljudi še vedno meni, da se prijavljanje mučenja in opozarjanje na slabo ravnanje z živalmi njih ne dotika. Morda se ne želijo zameriti sosedom. Morda upajo, da se bo situacija sama od sebe izboljšala in da njihova reakcija ni potrebna. A ti ljudje delajo veliko napako!

 

 

Primerov mučenja živali v Sloveniji je na žalost še vedno veliko, zato je prijava najmanj, kar lahko naredite za živo bitje, ki svoje bolečine ne more povedati na glas. Prijavljanje mučenja je tudi zakonska obveza vsakega državljana!

 

Če veste za primere, kjer živali živijo v neprimernih bivalnih razmerah, nimajo dovolj hrane ali vode, poleti so na soncu in nimajo zagotovljene sence, skrbniki ne poskrbijo za njih, če so bolne, so zaprte ali priklenjene na osamljenih območjih ali zapuščenih njivah in v nemogočih pogojih, poskušajte (če je možno) nemudoma osebno opozoriti skrbnike na napake in sledite odzivu.

 

Tudi če niste prepričani, da je neko ravnanje tako hudo za prijavo, seveda najprej storilca lepo opozorite na neustrezno ravnanje in spremljajte reakcijo. Če je ni in se grdo ravnanje z živaljo nadaljuje, se obrnite na veterinarsko inšpekcijo, oz.  pristojni urad Veterinarske uprave v vaši regiji.

 

V prijavi boste navedli točno lokacijo, kronološki opis dogajanja, natančen opis mučenja in po možnosti tudi podatke lastnika živali. Inšpekcija je dolžna preveriti vsako prijavo, ki jo prejme. Glede na ugotovljeno se odločijo za primeren ukrep, ki je lahko opozorilo ali kazen.

 

V primeru, ko je žival v življenjski nevarnosti oziroma če na določenem kraju opazite neprimerno ravnanje z živaljo (nasilje, pretepanje, zbadanje, udarjanje, dušenje živali, spolna zloraba, streljanje živali…) nemudoma pokličite policijo, ki bo prišla na kraj dogodka. To velja za primere, ko se mučenje dogaja na javnem mestu ali je reakcija nujna (preden bi inšpekcija prišla, bi bilo že prepozno).

 

Pomembno je vedeti, da društva za zaščito živali pri izvajanju zakona nimajo večjih pooblastil, lahko pa vam pomagajo pri pripravi prijave. Če pri svojem delu naletijo na kršitve, jih prijavijo inšpekciji, tako, kot to lahko stori vsak posameznik.

 

Ali se ne želite izpostavljati, se bojite posledic prijave oz. tistih, ki žival domnevno mučijo?

 

Naj vas to ne skrbi! Glede na izkušnje ne-prijavljanja iz strahu in bojazni je v tem delu zelo pomembno vedeti, da inšpekcija, društvo in policija zagotavljajo anonimnost tistemu, ki poda prijavo. Tudi po zakonu uradne osebe vaših podatkov ne smejo razkriti prijavljeni osebi. Zato izgovori, kot: "nisem prijavil, ker ne bi rad, da me v soseski grdo gledajo", seveda niso upravičeni. Vsekakor lahko vedno podate tudi anonimno prijavo, vendar v tem primeru ne boste prejeli povratne informacije o ugotovitvah in ukrepih inšpekcije.

 

Ali ne prijavljate zato, ker se je pri grdih stvareh lažje "obrniti stran"?

 

Samo pomislite: bi vam bilo prav, da bi v primeru trpljenja v nemoči vas samih ali tistih ljudi, ki so vam blizu, ljudje pogledali stran in odkorajali po svoji poti naprej? 

 

Ali ne prijavljate zato, ker se vam zdi, da  prijave niso učinkovite in da pristojni ne naredijo dovolj?

 

Žal je veliko preveč ljudi takšnega mnenja, zato ostajajo mnogi primeri mučenja nekaznovani, živali pa še naprej trpijo. Pristojne službe bi bolje opravljale svoje delo, če bi bilo prijav več in če bi nad njihovim delom bdeli vestni prijavitelji. Ob tem seveda ne pozabite, da sta bili v Sloveniji v zadnjem letu ravno na podlagi prijav izrečeni prvi dve zaporni kazni - v primeru Štelja Jurinčiča in v primeru Antona Simoniška. Čeravno sta kazni po mnenju mnogih neustrezni oz. prenizki, zagotovo pa žrtev nikoli več ne bosta vrnila njunim skrbnikom, lahko rečemo, da je bil tudi pri nas v tej smeri narejen korak naprej. Zatorej - prijavljajte in sledite prijavam!

 

Nikoli se ne obrnite stran! Dolžni ste prijaviti mučenje! Prijava je najmanj, kar lahko naredite za živo bitje, ki svoje bolečine ne more povedati na glas!!! Pomagajte preprečiti ali vsaj zmanjšati nepotrebno trpljenje živali in prijavljajte mučenje ter o pomenu prijavljanja obvestite tudi svoje prijatelje in znance!

 

Vsak lahko vsaj nekoliko pripomore k temu, da bo v primerih mučenja odrešena vsaj kakšna pasja duša. Ozaveščajte naprej, delite informacije, pogovarjajte se s prijatelji!

 

Podrobnosti o prijavljanju mučenja živali najdete na tej povezavi.

 

ISKRENA HVALA RADIJSKIM POSTAJAM, KI PODPIRAJO AKCIJO "BODI DEL REŠITVE, NE PROBLEMA":

 

 

 

   

 

 

 

               

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.