18.07.2013

Tudi kranjsko društvo je prepričano, da večina zavetišč deluje v gonji po dobičku

V začetku tedna smo objavili članek, ki je naletel na veliko odzivov javnosti. Objavili smo poglede vidnih živalovarstvenikov na ureditev in delovanje zavetišč v Sloveniji. Sogovorniki so si bili enotni, da je v Sloveniji prisotno dejstvo, da zavetišča po večini vodijo zasebniki, povsem zgrešeno. Po mnenju vseh bi morale zavetišča voditi izključno samo neprofitne organizacije, ki ne delujejo po principu, da bi ob koncu leta pridelale čimveč dobička. Na račun živali ne sme nihče ustvarjati zaslužkov, je sporočilo prispevka. V njem smo se dotaknili tudi evtanazij, neprimernih urnikov in samih ureditev v slovenskih zavetiščih, preverili pa smo tudi, na kakšen način delujejo zavetišča v tujini. Članek si lahko preberete na tej povezavi.

 

Prejeli pa smo tudi odziv Društva za zaščito živali Kranj. Predsednica društva Romana Sladič se strinja s sogovorniki v prispevku: "Trenutna ureditev se nam zdi slaba, neučinkovita, predvsem pa v nasprotju z njenim namenom. Večina slovenskih zavetišč namreč po naših izkušnjah namesto na dobrobit živali gleda na dobiček – to dvoje pa se žal le redko pokriva. V gonji po dobičku se tako v zavetiščih dogajajo številne (manjše, hujše in katastrofalne) nepravilnosti, pri čemer so nekatere tehnično celo v skladu s pravili. Na srečo se ljudje tega kljub prikrivanju s strani odgovornih začenjajo vedno bolj zavedati, kar pa po drugi strani pomeni, da najdenih živali nočejo več zaupati zavetiščem, saj vedo, da tam za njih ne bo dobro poskrbljeno."

 

Tudi za kranjsko društvo je zakonski predpis, ki dovoljuje usmrtitev zdravih živali po 30. dnevu bivanja v zavetišču, povsem zgrešen: "Tak rok je za nas absolutno nesprejemljiv in nerazumljiv. Po naših izkušnjah izredno malo živali dejansko dobi dober dom v 30 dneh, zato je ta rok popolnoma neživljenjski in bi ga bilo treba v celoti odpraviti. Teh 30 dni je tudi eden od razlogov, da ljudje ne želijo oddati najdenih živali v zavetišče, ker se zavedajo, da bodo po tem času usmrčene," je odločna Sladičeva in dodaja, da bi morala postati zavetišča v Sloveniji neprofitna, njihovo delovanje pa transparentno in dokumenti o poslovanju kadarkoli na voljo zainteresirani javnosti. "Zavezana bi morala biti k temu, da bi določen del sredstev za delovanje pridobila sama, s čimer bi odvrnili lovce na dobiček. Vsako zavetišče bi moralo tudi zgledno sodelovati z okoliškimi društvi za zaščito živali, kar se trenutno v Sloveniji dogaja zgolj v redkih primerih," še dodaja.

 

Povezana vsebina: Je dobrobit živali res na prvem mestu?

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.