Poslanka SD Meira Hot je včeraj v zakonodajno proceduro vložila Predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali.


Hotova upa, da bo predlog obravnavan že na aprilski seji DZ


Ekskluzivno razkrivamo vsebino predloga, ki ga je prejel predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in ga je podpisalo 12 poslancev. Cilji predlaganih sprememb in dopolnitev so preprečiti, da se živali izpostavlja neprimernim pogojem, omejiti in preprečiti omejevanje gibanja živali, prepovedati ubijanje živali za namene pridobivanja kož in krzna, uveljaviti "no kill policy", prepovedati privez psov na verige in uveljaviti višje kazni za prekrške, uvodoma pojasnjuje Hotova, ki bo uradno izjavo podala danes popoldan.

POVEZANE VSEBINE: Kaj se je z zamenjavo vlade spremenilo na področju dobrobiti živali?

S predlogom želi skupina poslancev dopolniti člen, ki opisuje prepovedana ravnanja. V ta člen bi po novem sodilo tudi izpostavljanje neprimernim temperaturam in vremenskim pogojem. "S tem zajamemo malomarna dejanja lastnikov kot so npr. puščanje živali v zaprtih avtomobilih na žgočem soncu ali izpostavljanje živali mrazu in vetru, ki lahko posledično na živali pustita ozebline," predlog argumentira Hotova.

Po predlogu se zakonsko prepoveduje privez psa z verigo ali kakršnokoli drugo obliko priveza, med izjeme sodijo le privez psa na povodec med sprehodi, rekreacijo ali veterinarskimi postopki. "Z zakonom je privezovanje psov na verige in podobne priveze že prepovedano v mnogih državah. Vse več organizacij za zaščito živali namreč opozarja na hude posledice privezovanja psov na verige in druge priveze. Ne samo, da privezi omejujejo njihovo svobodo, in prosto gibanje, temveč tudi slabo vplivajo na njihovo zdravje počutje ter onemogočajo naravno interakcijo z drugimi živalmi in ljudmi. Dolgotrajno privezovanje na verige je za psa zelo nevarno, saj lahko povzroči hude spremembe v obnašanju in v fizičnem razvoju," navaja predlog sprememb zakona, predvideva pa tudi prehodno obdobje: "Skrbniki psov bodo tako imeli dovolj časa, da se na prepoved pripravijo, da postavijo ograje, uredijo pesjake, oziroma zagotovijo druge načine bivanja psov. S prehodnim obdobjem želimo tudi preprečiti nekatere negativne posledice, ki bi jih lahko prinesla takojšnja prepoved, kot je recimo povečanje števila zapuščenih psov in nenadzorovano gibanje psov, ki lahko povzroča težave v prometu."

Po predlogu ni več dovoljeno usmrtiti žival zaradi pridobivanja kož in krzna, prav tako ni več dovoljena evtanazija zdravih živali v zavetiščih. "Večina zavetišč za živali v Sloveniji že uveljavlja politiko neubijanja živali, zato je smiselno, da se takšne prakse tudi uzakoni in uredi na sistemski ravni," pravijo podpisniki predloga in dodajajo, da se stroški oskrbe živali v zavetišču, ki sedaj pretežno bremenijo občine razdelijo tako, da bo polovico stroškov oskrbe živali pokrivala Republika Slovenija, polovico pa občina.

Sankcije morajo biti učinkovite in odvračilne, da dosegajo namen, ki ga zasledujejo, menijo predlagatelji, zato v predlog vnašajo tudi možnost, da se lahko izrečejo višje globe za prekrške. "Trenutne kazni in sankcije za ravnanja, ki niso dovoljena s tem zakonom ne dosegajo želenih učinkov. Trenutne kazni in sankcije so bistveno prenizke in posledično nimajo odvračilnega učinka."

Predlog zakona predvideva tudi obvezno označevanje mačk, prav tako pa pes ne bo smel v novi dom, če prej ne bo čipiran. "Zaradi preprečevanja oziroma omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi zakon predpisuje obveznost, da je lastnik pasjega mladiča dolžan vse pasje mladiče, ki se skotijo v Republiki Sloveniji, označiti do osmega tedna starosti, torej še v leglu, saj je dovoljeno mladiča odvzeti od matere po dopolnjenem osmem tednu starosti." Označevanje mačk je eden od osnovnih prvih korakov k odgovornemu lastništvu živali, so prepričani predlagatelji. "Odgovorno lastništvo je pogoj za zmanjševanje števila zapuščenih mačk v Sloveniji, zato nova določba vpeljuje dokazovanje lastništva mačke s pomočjo označitve mačke z mikročipom in predvideva vpis mačke ter njenega lastnika v centralno bazo podatkov."

Svoje mnenje o predlogu mora najprej prodati pristojna komisija državnega sveta, obravnaval pa ga bo tudi Odbor za kmetijstvo. Če bo vse po sreči, bo predlog zakona obravnavan že na aprilski plenarni seji DZ.