V leto 2023 po vseh pirotehničnih rafalih zadnjih dni vstopamo, kot že tolikokrat poprej, razočarani nad človeštvom in zakonodajo, ki ne stori nič, da bi uporabo pirotehnike dejansko in v celoti prepovedala. A v prvi kolumni novega leta bi se rada osredotočila na tri izgovore, opravičila in razloge, zakaj ljudje ne poskrbijo za domače živali tako, kot je treba.

Kot veste, se velik del delovanja živalovarstvenih društev nanaša na izobraževanje in osveščanje ljudi. O tem, kako ravnati z živalmi v 21. stoletju, ko vemo več kot kadar koli prej - ali vsaj, naj bi. O tem, kaj je prav in kaj ne, kaj je v najboljšem interesu živali v sodobnem svetu in zakaj moramo gledati na dobro živali, čeprav nam kot ljudem to kdaj tudi ni všeč. Pri tej temi hitro naletimo na “ampake”, s katerimi nas skoraj vsakodnevno obstreljujejo dobromisleči in dobrohoteči vseznalci. O vseh smo že govorili, pa ne samo mi, pač pa tudi druga društva in tudi nekatera, bolj etična, slovenska zavetišča.

1. Ampak vsaj lačne niso

Zveni znano? Ta ampak se pojavi vedno, ko skušamo tiste, ki prostoživeče, zavržene in izgubljene mačke samo hranijo, prepričati, da zgolj hranjenje pač ni dovolj. Ne samo to, s hranjenjem vzgajajo relativno zdrave in dovolj močne mačke, ki se zato lahko samo še hitreje razmnožujejo. In kaj se zgodi, ko enkrat zmanjka denarja za hranjenje vseh teh mačk in njihovih mladičev, ki jih niso preprečili s pravočasno sterilizacijo? Kar naenkrat postanejo problem in ti isti hranitelji ali pač njihovi sosedje začnejo nič krive mačke preganjati na bolj ali manj krute načine. 

Ko torej v svojem okolju naletite na mačko, ki vam ni znana, obvestite svojo občino in pristojno zavetišče. Brez tega ne gre! Zavetišče bo mačko veterinarsko oskrbelo (to pomeni tudi sterilizacijo/kastracijo), preverilo, ali ima morda čip in je lastniška, in postorilo vse ostalo, kar je zakonsko obvezano, da mora. Samo hranjenje pa ni nikakršna rešitev za mačke in samo podaljšuje agonijo brezdomnih mačk. 

2. Ampak vsaj do zavetišča so jih pripeljali

Vsi poznamo situacije, ko se pred zavetiščem znajde kartonasta škatla, v njej pa … leglo pasjih ali mačjih mladičev, ali pa nekaj odraslih mačk, recimo. Ob tem se vsakokrat vname razprava, kjer nekaj pametnih opravičuje taka dejanja, v smislu - “Ampak vsaj prinesli so jih na varno, niso jih ubili ali odnesli v gozd, kjer bi zagotovo umrli.”

Ne. Vsako tako deviantno dejanje je obsojanja vredno. Lastniki živali so po zakonu dolžni oskrbeti vse mladiče, ki se skotijo njihovim živalim, ali pa ta legla preprečiti, če niso zmožni njihove oskrbe. Kje se jih na koncu znebijo, je popolnoma vseeno - dejstvo je, da se jih znebiti ne smejo in tako ali tako s tem posledice svoje neodgovornosti samo preložijo na tuja ramena. Dokler bomo tako neodgovornost tolerirali ali jo celo opravičevali, nismo s tem dosegli nič, saj bo to še naprej družbeno sprejemljivo početje. A oskrba teh mačk je na koncu naloga nekoga, ki se zaradi tega ne more posvetiti drugim živalim, zato ker je bil nekdo drug neodgovoren in je pustil, da se je njegova žival razmnožila. 

3. Ampak so vsaj svobodne

To, da morajo biti mačke “na svobodi”, brez nadzora v zunanjem okolju, že davno ne drži več. Mačke smo že udomačili do tolikšne mere, da če jim omogočimo varne izhode v zunanje okolje ali pa če jim v naših domovih ponudimo dovolj stimulacije z igro, v obliki igrač in družabnih aktivnosti, so popolnoma zadovoljne in ne potrebujejo zunanje simulacije. Kako jim popestrimo čas, ko so budne, si lahko ogledate na strani Centra mačje kulture Minami Kat.

Drugi razlog, zakaj mačkam ne dovolimo nenadzorovanih izhodov, pa je dejstvo, da so mačke v našem okolju predatorji. Ne samo, da plenijo predstavnike vrste, za katere si ljudje želimo, da jih, kot so npr. glodavci, ampak lovijo tudi ptiče. 

Če se potrudimo in mačkam ponudimo dovolj stimulativno okolje v naših domovih, potem so popolnoma zadovoljne in izpolnjene, poleg tega jih s tem obranimo pred zunanjimi nevarnostmi, kot so psi, drugi ljudje, promet, divje živali in podobno. Mačke so resda zveri, vendar so male, ranljive zveri, ki niso tako neskončno vzdržljive, kot o njih govorijo miti. 

To so torej trije »ampaki«, ki nas ob pamet spravljajo že vrsto let. Verjamemo, da nismo prepričali vseh bralcev, vendar bomo svoje argumente ponavljali tako dolgo, dokler ne bomo o tem prepričali vsaj večine. Vedno pa se lahko obrnete tudi na nas, za nasvete, po pomoč, za dodatne argumente, zakaj je to, kar smo napisali, res pomembno, ali za posvetovanja, kaj storiti v določenih primerih. Naš e-naslov info@dzzz-kranj.si vam je vedno na voljo, z veseljem odgovorimo in pomagamo, če le lahko, tudi zato, da preprečimo trpljenje mačk, in da sebi, predvsem pa zavetiščem, prihranimo nekaj dela, v katerem se tako ali tako vsi utapljamo. 

Besedilo: Jerneja Faletič

Društvo za zaščito živali Kranj

Fotografije: www.pexels.com

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.