V branje vam ponujamo arhivski intervju, ki je nastal ob koncu leta 2010 s pevko in glasno aktivistko za zaščito živali - Jadranko Juras.

Priporočamo tudi branje: Ali zavetišča za živali res delujejo v korist živali?

Je dalo leto, ki se počasi poslavlja, kaj upanja za pravice živali?

Definitivno. Nekatera društva smo se povezala in postajamo močnejša in bolj trdoživa, ter vztrajamo in zahtevamo pravice za živali. Pripravlja pa se tudi nov zakon, ki je podprt s preko 30.000 podpisi!

So Slovenci po tvojem mnenju kaj bolj spoštljivi do živali, kot drugod po svetu? Obstaja na svetu kakšna država, za katero bi lahko rekla "tukaj pa je živalim prav fajn"?

Mislim, da zaenkrat še ne obstaja taka država na tem svetu vsaj, da bi jaz za njo vedela. To bo tisti košček na planetu, kjer bodo ljudje vegani in bodo enako kot sprejemajo tudi vračali tako naravi kot živalim. Slovenci smo na prvi pogled dokaj ok, čeravno je ta naš odnos odvisen od vrste živali. Veliko živali je pozabljenih in spregledanih. Žival ni samo pes.

V tem letu je bilo tudi medijsko odmevnih kar nekaj primerov hudega mučenja živali (predvsem na Obali). Ozaveščanje je po prvem medijsko izpostavljenem primeru zelo poskočilo, a sledili so novi primeri mučenj. Kaj je po tvojem mnenju dejansko prava pot do rešitve ali vsaj delne omilitve problema mučenja živali v Sloveniji?

Mislim, da ni Obala nobena izjema, to se dogaja po celi Sloveniji. Ljudje, ki se oglašajo in jih to prizadene ponavadi niso tisti, ki bi doma mučili živali, tisti, ki to počnejo pa se jih tako ali tako nič ne dotakne. Prava pot je po mojem mnenju izobraževanje in osveščanje predvsem mladih ljudi.

So kazni za tiste, ki mučijo živali, po tvojem mnenju ustrezne?

Absolutno premile in prenizke. Pa še tam, kjer bi jih lahko napisali jih ponavadi ne. Kaj pa je naredilo sodstvo v primeru, ko je mladenič po naročilu do smrti pretepel psa? Nič. En prazen nič, pa malodane še nagradili so ga za takšno početje. Fanta in skrbnika psa.

Pred časom si v nekem intervjuju zelo pokritizirala delo slovenskih zavetišč. Kakšno je tvoje mnenje o zavetiščih danes? Je kaj bolje? Slabše?

Menim, da so slovenska zavetišča z izjemo svetlih izjem, klavrna senca tega, kar bi zavetišče v resnici morali biti. Dober biznis, za živali pa zelo slaba rešitev pod takšnim vodstvom, kot ga večina zavetišč premore. V bistvu je na tem področju situacija precej grozljiva.

V Sloveniji se ne moremo ravno pohvaliti z zglednim sodelovanjem društev za zaščito živali, posameznih zavetišč in različnih aktivistov na področju živalovarstva. Kakšen je tvoj pogled na to? Se v tako mali državi res ne moremo vsaj načeloma razumeti in delati skupaj, v skupno dobro vseh živali? Kje je glavna ovira?

Ne vem v čem je problem, sem bila pa že kar nekajkrat razočarana sploh zato, ker se med sabo blatijo celo javno po forumih. To res ni potrebno. Zavedati se je treba, da s tem delajo največ škode prav živalim. Zato se vprašam kaj je sploh cilj teh ljudi - dobrobit živali ali nekaj popolnoma drugega?

Zelo rada se odzoveš na dobrodelne akcije, ki jih društva, zavetišča ali posamezniki pripravljajo v namen pomoči živalim. A pomoči ni nikoli dovolj. Za nemoteno delovanje zavetišč in konkretnejšo omilitev problematike zavrženih živali je potrebnega še veliko več. Kje je tu država oz. kakšna bi morala biti njena vloga, po tvojem mnenju?

Država je vse preložila na pleča občin in se do tega problema pogosto obnaša precej mačehovsko. Po drugi strani pa nekatere (žal kar precej njih) občine s tem, ko dejansko nimajo vpogleda, ker nimajo interesa, kaj se dogaja po zavetiščih, dobesedno mečejo denar skozi okno in podpirajo zavetišča, ki delujejo zgolj in samo v interesu kapitala, se pravi bogatenja lastnih denarnic. Živali pa mizerno životarijo v nekaterih zavetiščih in zelo pogosto tudi precej kruto umrejo. Da ne govorim o tem, da jih oddajo prvemu posvojitelju, ki pride izza ovinka. Za mene to ni reševanje in pomoč živalim. Za omilitev problema zavrženih živali pa bi morala v prvi vrsti država in z njo občine strogo nadzorovati ali so živali registrirane in le tako bi dejansko lahko denar, ki ga namenijo zavetiščem iztržili od neodgovornih skrbnikov. Žal pa je število čipiranih psov v Sloveniji še vedno krepko pod nivojem. Od tu tudi toliko zavrženih živali. Da ne omenjam problem ubogih mačk.

Bi morali cirkuse z živalmi prepovedati in zakaj?

Absolutno. Me pa zanima zakaj se tako ne zdi Svetu za zaščito živali (ki deluje na VURS), ki je ministru celo predlagalo, da se cirkusov z živalmi ne prepove kljub večletnemu apeliranju s strani nekaterih društev za zaščito živali tako na državo kot na občine. In v tem svetu sedita celo dve osebi, ko vodita društvi za zaščito živali. Kaj naj še dodam?

Na naši strani pogosto spremljamo in tudi poskušamo (po svojih močeh) pomagati prijateljem na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji, skratka v vseh državah bivše Yu, ki se dnevno soočajo z groznimi oblikami mučenja in genocida kar na ulici. Zakaj se tam nič ne premakne?

Težko odgovorim, ker nisem nikoli živela tam. Predvidevam, da so države v popolnem kaosu, razjeda jih korupcija, revščina in žal se mi zdi, da tudi mi kaj dosti ne zaostajamo za njimi. Je pa res, da pri nas ni več toliko živali na cestah in da ljudje težje tolerirajo mučenja.

Se kdaj počutiš nemočno?

Vsakič, ko ne morem pomagati. Vsakič, ko me pristojni organi razočarajo na celi črti s svojo apatijo in birokracijo, žival pa medtem tiho trpi... Vsakič, ko se mimo mene pelje transport živih bitji v klavnico. Vsakič, ko gre mimo mene ženska v krznenem plašču in mi je hudo, da ne razume koliko živih čutečih bitij je dalo svoje življenje za njen plašč. Vsakič, ko vidim posnetke grozljivih mučenj in ne morem tisti trenutek rešiti in pomagati živalim. Vsakič, ko preberem ali vidim na poročilih, da je šla še ena firma v stečaj, ljudje pa na cesto. To me popolnoma uniči. Sprašujem se kaj je narobe z nami, da nam je tako prekleto vseeno za tuje trpljenje.

Kako bo živalim čez 20 let?

Imele bodo pravico do lastnega življenja in odsotnosti trpljenja.

Zakaj pravimo, da je pes človekov najboljši prijatelj?

Ne vem. Kaja je zagotovo moja najboljša prijateljica. Če sem pa jaz njena..khm khm...pa težko rečem.

Bi kaj sporočila obiskovalcem naše strani pred letošnjimi prazniki, ko bodo skoraj zagotovo spet "nastradale" živali - pokanje petard, pobegi živali, poškodbe nedolžnih živali...?

Bodi sprememba, ki jo želiš videti.

Intervju pripravil: Pes moj prijatelj

Foto: osebni arhiv Jadranke Juras