»Odkar ima oprsnico, vleče še bolj.« To je ena najpogostejših pripomb, ki jih slišimo med skrbniki psov. A resnica je nekoliko manj udobna – in hkrati zelo osvobajajoča: pes ne vleče zaradi oprsnice. Vleče zato, ker se z vlečenjem premika naprej. In ker mu pri tem sledimo.

Psi zelo hitro povežejo vzrok in posledico. Če povodec napnejo, cilj pa se približa – drevo, vonj, drugi pes ali zanimiv robnik – se naučijo, da je vlečenje učinkovito. Oprema pri tem igra le stransko vlogo. Ne glede na to, ali pes nosi oprsnico ali ovratnico, bo vlečenje vztrajalo, dokler se ga ne lotimo pri izvoru: pri učenju hoje na popuščenem povodcu.

Zakaj oprsnica ni krivec

Oprsnica sama po sebi ne povzroča vlečenja. Njena naloga je predvsem razporeditev pritiska po telesu in večje udobje, še posebej pri psih, ki imajo občutljiv vrat ali težave z dihanjem. Pes, ki že zna lepo hoditi na povodcu, bo enako lepo hodil tako z oprsnico kot z ovratnico. Pes, ki vleče, pa bo vlekel v obeh primerih – razlika je le v tem, kako neprijetno ali varno je to zanj.

Pogosto se zgodi, da pes v oprsnici vleče bolj samozavestno, ker ga ta ne tišči v vrat. To pa še ne pomeni, da oprsnica spodbuja napačno vedenje – pomeni le, da pes še ni naučen drugačnega.

Kaj pes pravzaprav potrebuje?

Psi ne hodijo na sprehod zato, da bi vadili hojo ob naši levi nogi. Zanje je sprehod poln informacij: vonjev, zvokov, sledi in dražljajev. Če jim ne pokažemo, kaj od njih pričakujemo, si bodo pot po svetu izbrali sami – in to običajno pomeni napet povodec.

Učenje hoje na popuščenem povodcu je proces. Zahteva čas, potrpežljivost in jasna pravila, predvsem pa razumevanje, da pes ne vleče zato, ker bi bil trmast ali kljubovalen, temveč zato, ker se še ni naučil boljše možnosti.

Kako začeti s spremembo?

Pri učenju hoje na povodcu ni bližnjic, obstajajo pa učinkoviti temelji:

• Postanite vredni pozornosti. Pes naj ima razlog, da ostane ob vas. Pohvala, priboljšek ali kratka igra lahko naredijo veliko razliko.
• Ne nagrajujte vlečenja. Če pes vleče, se ustavite ali mirno spremenite smer. S tem mu sporočite, da napet povodec ne vodi nikamor.
• Bodite dosledni. Če en dan vlečenje dovolimo, drugi dan pa ne, psa spravimo v zmedo. Pravila naj bodo vedno enaka.
• Začnite v mirnem okolju. Najprej vadite tam, kjer je manj dražljajev, šele nato zahtevnost postopno povečujte.
• Izberite udobno opremo. Oprsnica ali ovratnica naj bosta primerni velikosti in udobni, a ne pričakujte, da bo oprema sama rešila težavo.

Potrpežljivost, ki se obrestuje

Hoja na povodcu je veščina, ki se gradi skozi ponavljanje in pozitivne izkušnje. Ni znak slabega psa, če tega še ne zna. Je le znak, da potrebuje vodenje in čas.

Ko enkrat razumemo, da oprsnica ni vzrok, temveč zgolj pripomoček, se lahko osredotočimo na bistvo – odnos, komunikacijo in učenje. In takrat se sprehodi počasi spremenijo iz boja za ravnotežje v prijetne skupne trenutke.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime