Pogosto slišimo stavek: “Oh, saj je samo pes, važno je, da ima hrano in sprehod.” A psi niso ustvarjeni zgolj za to, da čakajo, poležavajo in nas spremljajo kot tihi opazovalci našega življenja. So izjemno inteligentna in radovedna bitja, ki v odnosu z nami iščejo več kot le rutino in zadovoljevanje osnovnih potreb.

Štirinožci radi sodelujejo. Ne zato, ker bi “morali ubogati”, temveč zato, ker jim skupno učenje daje občutek smisla, povezanosti in uspeha. Ko povelja niso ukazovanje, ampak povabilo k sodelovanju, ko temu sledi nagrada, pohvala ali igra, psi v tem neizmerno uživajo. Takrat niso le poslušni, temveč vključeni.

Znanje psu ne jemlje svobode, temveč jo povečuje. Kuža, ki razume, kaj od njega pričakujemo, se v svetu ljudi giblje bolj samozavestno in sproščeno. Ve, kako lahko uspe, in to mu daje varnost. Učenje je zanj miselna zaposlitev, ki možgančke utrudi  na prijeten način - pogosto bolj kot dolg sprehod, sploh, če ni prilagojen štirinožcu, ampak ljudem.

Ne glede na pasmo, starost ali to, kako “miren” se nam zdi kuža, vsi psi potrebujejo mentalne izzive. Tudi tisti, za katere rečemo, da so leni ali da jih “nič ne zanima”, v resnici pogosto le niso imeli priložnosti, da bi se pokazali v okolju, kjer je sodelovanje zabavno in prilagojeno njim. Ko dobijo jasne naloge in možnost uspeha, se pogosto prebudi povsem druga energija.

Celodnevno poležavanje na kavču ni pasja sanjska zaposlitev - je le prilagoditev na pomanjkanje dražljajev. Psi so bili skozi tisočletja vzrejeni za delo z ljudmi: za opazovanje, odločanje, gibanje in učenje. Če jim ponudimo priložnost, da te lastnosti izrazijo, dobimo bolj zadovoljne, stabilne in sproščene spremljevalce.

Srečen pes ni tisti, ki zna največ trikcev, ampak tisti, ki sme razmišljati, sodelovati in biti opažen. In prav učenje je eden najlepših načinov, kako mu to omogočimo.

Maja Šparovec

Canima - šolamo pse, izobražujemo skrbnike

Fotografija: Dreamstime