Avstralski ovčar je priljubljena pasma psov, ki je nastala v Združenih državah Amerike v 19. stoletju. Kljub svojemu imenu, ta pasma nima nobene zveze s kontinentom Avstralijo, temveč je bila vzrejena iz psov, ki so jih pripeljali s seboj pri naseljevanju ameriškega Zahoda.

Glavne značilnosti pasme: 

• Poreklo: Natančno poreklo avstralskega ovčarja ni znano. Današnja različica pasme je bila razvita v ZDA, kjer je priljubljen na rančih in kmetijah zaradi svojih številnih sposobnosti kot ovčar, prinašalec in čuvaj.
• Karakter: Avstralski ovčarji so zelo inteligentni, energični in ljubeči psi, ki potrebujejo stalno zaposlitev. Gre za pse, ki so močno navezani na svoje skrbnike in imajo izrazit zaščitniški nagon. Ves čas vam bodo sledili in vas nadzorovali, kar vključuje tudi izkazovanje ljubezni s poljubi po obrazu. Ti psi so teritorialni in zaščitniški in velikokrat nezaupljivi do tujcev. Potrebujejo veliko mentalnih izzivov in aktivnosti, da ne postanejo uničevalni.
• Ujemanje z drugimi živalmi: Avstralski ovčarji se dobro razumejo z drugimi psi in običajno niso agresivni. So zadržani do drugih živali, vendar se z njimi najbolje ujemajo, če odraščajo skupaj.
• Sobivanje z otroki: Avstralski ovčarji so primerni za družine z otroki, saj jih ščitijo in se z njimi igrajo. Vendar pa jih je treba že kot mladičke odvaditi ščipanja otrok v pete.
• Dlaka in nega: Avstralski ovčarji imajo srednje dolgo, ravno ali rahlo valovito dlako, ki je odporna na vremenske vplive. Podlanka jim izpade dvakrat letno, dlaka pa je lahko črna, modra lisasta ali rdeča lisasta. Pogosto izpadanje dlake zahteva redno krtačenje z različnimi krtačami za zgornjo in spodnjo dlako. Vozle je treba odstranjevati s posebnim glavnikom, da ne pride do kožnih težav. Pogosto kopanje ni priporočljivo, da ne odstranite zaščitnega oljnega sloja s kože in dlake. Po kopanju jih temeljito posušite, da preprečite kožne težave.
• Zdravje: Večji in pogostejši zdravstveni problemi so katarakta, CEA, manjši pa hipotiroza, hipotireoza, Pelger-Huetov sindrom, koloboma šarenice, CEA, hipotiroza. Občasno trpijo za lumbalnim sakralnim sindromom, epilepsijo, PRA, distihiazo, displazijo komolca. Če kupujete mladiča, poiščite dobrega vzreditelja, ki vam bo pokazal zdravstvena spričevala obeh staršev. Zdravstvena potrdila dokazujejo, da je bil pes testiran na določeno bolezen in da je zanjo zdrav. Pri avstralskih ovčarjih morate imeti  zdravstvena spričevala za displazijo kolkov, displazijo komolcev, hipotirozo in von Willebrandovo bolezen.
• Vzgoja: Avstralci radi zadovoljijo potrebe svojega skrbnika in so se pripravljeni učiti, to pa ne pomeni, da je njihova vzgoja preprosta. Hitro se učijo vseh stvari, tudi slabih. Zato moramo pri vzgoji biti preudarni, potrpežljivi in sočutni kot tudi dosledni in odkriti. Ta inteligenten in pozoren pes takoj zazna slabosti in jih tudi izkoristi. S samozavestjo, doslednostjo in seveda veliko ljubezni ter naklonjenosti je skupno življenje z njimi lahko zelo prijetno in preprosto.
• Potrebe po aktivnostih: Avstralski ovčarji zahtevajo veliko mentalnih izzivov in fizične aktivnosti (sprehodi in treningi). Niso primerni za lenarjenje, saj nenehno potrebujejo zaposlitev in vašo pozornost. So inteligentni in se hitro učijo, zato so odlični za agility, flyball, frizbi. Trening s pozitivno motivacijo je ključnega pomena, še posebej v prvem letu. Potrebujejo stalno zaposlitev, da ostanejo srečni in zdravi.
• Primeren bivalni prostor: Avstralski ovčarji so zelo družabni psi, ki potrebujejo stalno vključevanje v družinsko življenje. Če so ločeni od družine, lahko razvijejo vedenjske motnje, zato je pomembno, da živijo v hiši z družino, ki ima velik ograjen vrt.
• Posebnost pasme: Nekateri psi imajo različno obarvani očesi ali več prelivajočih se barv v očeh. Posebni so tudi, ker se mladiči lahko skotijo brez repa ali pa s celim repom, včasih pa tudi samo s polovico repa.

Fotografije: Dreamstime