Zgodba, ki jo danes poznajo po vsem svetu, se je začela sredi ostre aljaške zime leta 1925. V odročnem obmorskem mestu Nome se je pojavila smrtonosna davica, bolezen, ki je predvsem med otroki terjala hude posledice – in tudi življenja. Letala zaradi močnih snežnih neviht niso mogla poleteti, ladje niso mogle vpluti, mesto pa je bilo v popolni izolaciji. Med prebivalci se je hitro razširil strah – ne le zaradi bolezni, ampak predvsem zato, ker ni bilo na voljo nobenega zdravila.

Takrat so se oblasti odločile za skrajno rešitev: zdravilo bodo v Nome dostavili s pomočjo pasjih vpreg. In tako se je začela ena najbolj slavnih zgodb o pogumu, vztrajnosti in – pasji zvestobi.

Dirka s časom in naravo

Zdravilo so z vlakom prepeljali do mesta Nenana, nato pa se je začela neverjetna odprava – pasje ekipe naj bi v nekaj dneh premagale več kot 1.000 kilometrov v skoraj nepredstavljivih vremenskih razmerah, z vetrovi, ki so dosegali orkanske hitrosti, in temperaturami, ki so padale tudi do -60 °C.

V dirki je sodelovalo 20 vpreg in okoli 150 psov. Med najbolj znanimi vodniki je bil izkušen Leonhard Seppala, ki je s svojo ekipo in izjemnim psom Togom opravil najzahtevnejši in najdaljši del poti. Togo je bil že veteranski pes, star dvanajst let, a v treh dneh je pretekel kar 274 kilometrov, čez nevarne planote, pokajoči led in skozi snežne nevihte. Njegov pogum in izjemna vzdržljivost sta omogočila, da so zdravilo sploh lahko pravočasno pripeljali naprej proti Nomeu.

Balto – junak, ki je zaključil zgodbo

Zadnji del poti je opravila ekipa, ki jo je vodil pes Balto skupaj z voznikom Gunnarjem Kaasenom. Prav Balto je zdravilo pripeljal v Nome in tako postal obraz celotne odprave. Njegovo ime je hitro obkrožilo svet, postal je junak Amerike, o njem so posneli film, zgradili mu kip in njegovega poguma ne pozabijo niti danes.

A mnogi, predvsem poznavalci vlečnih psov, opozarjajo, da je pravi junak odprave pravzaprav Togo. Bil je tisti, ki je opravil daleč največji in najzahtevnejši del poti, pogosto v popolni temi, v najbolj divjih razmerah in brez možnosti umika. Brez njega bi zdravilo najverjetneje sploh ne prispelo tako daleč.

Danes v spomin – dirka Iditarod

Zgodba o reševanju Nomea še danes živi. Vsako leto se na Aljaski odvija dirka vlečnih psov Iditarod, ki poteka prav po poteh tiste legendarne odprave iz leta 1925. Tekmovalci in njihovi psi s tem ohranjajo spomin na zgodovinski dogodek – in na neprecenljivo vlogo, ki so jo pri tem odigrali prav pasji junaki.

Zgodba o Baltu in Togu nas spominja, kako neverjetne stvari zmorejo psi. Ne le kot hišni ljubljenčki, ampak kot resnični reševalci človeških življenj.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime