Skrbniki/lastniki domačih živali imamo do svojih štirinožnih družinskih članov v večini dovolj sočutja, razumevanja njihovih naravnih potreb in spoštovanja. Razumemo in upoštevamo, da so živali čuteča bitja. Kar pogosto se zatakne, ko gre za živali, ki niso od nikogar. Brezdomni psi in mačke. Divje živali. Dvoživke, po katerih vozimo. Izzivi se pokažejo tudi in predvsem, ko beseda ali misel nanese na rejne živali. Živali, ki jih jemo. Tudi te živali čutijo. Tudi te živali imajo inteligenco. Pujsi so celo ene izmed najbolj pametnih živali.

Kako živali v intenzivni reji občutijo ravnanje, ki so ga deležne iz strani ljudi?

Tudi v Sloveniji končno več govorimo o velikem trpljenju krav, teličkov, bikov, konjev, ovac, predvsem pa svinj in kokoši tako v času vzrejanja kot v času usmrtitve.

Zadnji videoposnetki so nastali v poslopjih nekaterih slovenskih rejcev baterijske reje, kažejo prakse, ki so očem skrite, saj prikažejo trpljenje kokoši v malih kletkah, nabasanih do zadnjega kotička. Posnetki realnosti življenja kokoši so izjemno šokantni in srhljivi. Tudi posnetki pujsev, ki se v kletkah ne morejo niti obrniti, ki smo jih dve leti nazaj videli na televiziji v oddaji Tarča, so za človeka z vsaj nekaj sočutja, grozljivi. Da ne omenjamo pretepanja in drugih zlorab živali pri polni zavesti.

Od kod pridejo jajca, ki jih jemo?

Baterijska reja kokoši pomeni reja v tako imenovanih obogatenih kletkah, kjer imajo živali na voljo prostor v velikosti A4 lista papirja. Kaj je tu obogateno??!! Prikazane kletke kokošim povzročajo veliko fizično in psihično trpljenje. To so tudi ugotovitve glavne uradne veterinarske institucije v Evropski uniji (EFSA) kot tudi slovenske veterinarske in etološke stroke.

Pobuda “Slovenija proti kletkam” od politike zahteva, da v zakon za zaščito živali umesti prepoved reje kokoši nesnic v tesnih kovinskih kletkah. Zavzema se za prehod na alternativne reje s prehodnim obdobjem ter ustrezno podporo rejcem. 

Prizadevanja za boljšo dobrobit rejnih živali imajo v Sloveniji široko javno podporo. Vendar je podporo na deklarativni ravni nujno začeti izvajati v praksi.

Evropa naj prepove prakse, kjer so živali mučene

Iz razlogov trpljenja in trpinčenja živali, mnogih nesprejemljivih okoliščin tudi na higienskem področju in posledično varnosti hrane, prodaje jajc iz baterijske reje najbolj ranljivim skupinam (vrtci, šole, bolnišnice, domovi za upokojence gostilne),  so številne evropske države baterijsko rejo že prepovedale ali pa so v postopku prepovedi reje kokoši nesnic v kletkah. Avstrija, Luksemburg in Švica so baterijsko rejo kokoši že v celoti opustile. Nemčija in Češka sta jo prepovedali in sta v prehodnem obdobju opustitve. Kmalu pa se obeta ukinitev tudi na Slovaškem, Danskem in Nizozemskem. 

Živali nimajo prostora niti za osnovne potrebe

Živali nikoli ne vidijo dnevne svetlobe. Morda le takrat, ko so odpeljane na zadnjo pot, pogosto z izjemno nehumanimi transporti, tudi več dni po hudi vročini nagnetene ena na drugo. V posnetkih se vidi, kako uboge so kokoši na pogled, prerivajoče se druga ob drugi, perutnic ne morejo razpreti, lahko samo ždijo na mestu velikosti lista A4, mnoge brez perja, tudi mrtve, gnezd nimajo, jajca valijo celo na truplih drugih mrtvih kokoši.

Veterinarka Eva Tasič, ki skrbi tudi za kokoši, ki so bile v preteklost v intenzivni reji, je povedala, da so kokoši, ki živijo v dobrih pogojih, v katerih lahko izražajo naravno obnašanje, lepo obraščene s perjem. Pri njih ne pride do kanibalizma in medsebojnega poškodovanja. Če le imajo možnost, so socialne živali in se med seboj ne kljuvajo.

Kaj pa mi, potrošniki

Večina veleblagovnic več ne ponuja jajc iz baterijske reje, zato imamo občutek, da je reja v kletkah stvar preteklosti. A to ne drži. Blizu četrt milijona kokoši v Sloveniji je še vedno zaprtih v kletke. 

Jajca baterijske reje zaradi nižje cene kupujejo javni zavodi, torej šole, vrtci in bolnišnice. Pa tudi restavracije, slaščičarne in drugi proizvodni obrati.

Po zakonodaji je način reje potrebno označiti samo na svežih jajcih, ne pa tudi na produktih, ki vsebujejo jajca. Jajca iz reje v kletkah tako najdemo v predelanih izdelkih kot so testenine, piškoti, tudi tistih, ki se tržijo kot domače, butično. 

To so viri trpljenja živali, ki jih ni mogoče omejiti s preprosto potrošniško izbiro. Zato se kampanja Slovenija proti kletkam zavzema za popolno ukinitev baterijske reje v Sloveniji. 

Bodimo sočutni in spoštljivi do vseh čutečih živih bitij

Naj zaključim z besedami dr. Tomaža Grušovnika: “Beseda “kokoš” je v skladu z ljudskimi predsodki sinonim za neumnost. Ampak ta vrsta ptiča je v resnici zelo inteligentna. Kokoši živijo v zapletenih skupnostih, sposobne so prepoznati posamezne člane ter splesti tesne medsebojne vezi. Zadrževanje kokoši na majhnih prostorih je za živali izjemno stresno in jim povzroča hudo trpljenje. Ne morem se otresti občutka, da tovrstna reja kokoši spominja na koncentracijska taborišča. Tukaj gre res za utelešenje ene najhujših oblik človekovega izkoriščanja živih bitij. Naloga in odgovornost vseh civiliziranih družb je, da pri takšnih primerih sumov hudih zlorab ne gledajo proč, pač pa da se neusmiljenemu izkoriščanju odločno uprejo in ga zavržejo z jasnim, glasnim in nedvoumnim: NE!”

Bodimo sočutni in spoštljivi do drugih čutečih živih bitij. Če že morajo za nas umreti, jim izkažimo vsaj največjo možno mero spoštovanja in preprečimo njihovo trpljenje. Vsak od nas se s svojo izbiro na jedilniku lahko odloči, da ne bo del trpljenja nedolžnih bitij, ki naj bi se rodili, da jih na zelo neprijazne načine vzrejamo in ubijemo.

Bodimo njihov glas, zahtevajmo prepoved mučenja kokoši nesnic, svinj in vseh živali. Čas, v katerem živimo in naš duhovni razvoj teh praks ne moreta več sprejemati kot dopustne, mar ne???

Mojca Furlan

Društvo Reks in Mila

Fotografija: Arhiv društva Reks in Mila, Neža Zadnikar in Ksenija Vesenjak

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.