19.10.2017

Boris Popovič - Deloval bom na področju ozaveščanja!

Le še nekaj dni nas loči od volitev za predsednika države. Kandidati so o različnih, vsakdanjih temah v drugih medijih povedali domala že vse. Ker pa smo portal, namenjen ljubiteljem živali, smo se odločili, da kandidate povprašamo o nekaj več o tem, kako gledajo na situacijo na področju zaščite živali v Republiki Sloveniji. Predsednik republike ima v Sloveniji predvsem reprezentativno in protokolarno vlogo. V zadnjih tednih se je pogosto izkazovalo vprašanje pristojnosti predsednika republike. Te niso velike, so pa pomembne. Mnogi kandidati v teh dneh sicer napovedujejo, da bo v primeru njihove izvolitve drugače - predsednik se bo, po njihovem, lahko vmešal v nekatere teme, usmerjal, svetoval.

 

Zanimalo nas je, kako kandidati vidijo trenutno ureditev na področju zavetišč, zakonodaje ... s področja zaščite živali. Na naša vprašanja je odgovarjal tudi Boris Popovič.

 

Odgovore ostalih kandidatov najdete tukaj. (op. Kljub sporočilu, da jih bomo prejeli, odgovorov s strani Maje Makovec Brenčič nismo prejeli, prav tako na vprašanja ni odgovorila Angelca Likovič).

 


 

Pred dvema tednoma je Hrvaška sprejela zakon, po katerem je prepovedana evtanazija zdravih živali v zavetiščih. Prepoved imajo že nekaj let tudi v drugih državah, denimo Italiji, Avstriji in drugod. Zakaj je po vašem mnenju Slovenija še vedno država, kjer lahko zavetišče po 30 dneh bivanja v njem žival ubije, ker ji to zakon dovoljuje?

 

Slovenija je marsikje zaspala, tudi na področju zagotavljanja pravic živali. Zakonsko določilo, ki dovoljuje evtanazijo živali po 30 dneh bivanja v zavetiščih, je barbarsko in osebno temu močno nasprotujem. V Obalnem zavetišču za živali, ki pokriva Mestno občino Koper, Občino Izola, Občino Ankaran in Občino Piran, usmrtitev živali po 30 dnevu nastanitve ni. Osebno sem kot župan to tudi zahteval. Področje zaščite živali in zagotavljanja njihovih pravic je v Sloveniji slabo urejeno, zastarelo in neučinkovito. Tudi zato sem se odločil za kandidaturo za predsednika države, da bi se končno uredila vsa področja, kjer kot država ne izkazujemo nobenega napredka, temveč ravno obratno.

 

V Sloveniji je življenje psa na verigi, za razliko od mnogih drugih držav, še vedno dopustno (pod določenimi pogoji). Kakšno življenje ima po vaše pes, ki vsak dan povsem osamljen preživlja na verigi, daleč stran od človeškega dotika?

 

Osamljen pes, ki dneve preživlja na verigi, brez bližine človeka, zagotovo nima lepega življenja. Kot sem omenil v prejšnjem odgovoru, je to posledica zastarelih in zgrešenih pogledov, skozi katere so za marsikoga psi še vedno predmeti, stvari, ki jih uporabljajo po svoji volji, kar je nedopustno. So živa bitja, s katerimi delimo naše življenje, imajo čustva, rabijo posebno skrb in nego, saj niso samozadostne in tega se je treba zavedati. Kot predsednik države bom podprl spremembo zakonodaje na tem področju, ki bi tudi psom zagotavljala pravico do dostojnega življenja in bi hkrati deloval na področju ozaveščanja glede te problematike.

 

V Sloveniji so zavetišča za zapuščene živali (z redkimi izjemami) v zasebni lasti, vodijo jih podjetja, ki pri delovanju pogosto zasledujejo dobiček. 30 dni za oskrbo psov plača država, po tem dnevu lahko zavetišče žival evtanazira. Tudi v tem pogledu je Slovenija še vedno močno za ostalimi - v mnogih drugih državah zavetišča vodijo neprofitne organizacije, stroške oskrbe živali v zavetiščih pa ne plačujejo občine, temveč država in to za ves čas bivanja določene živali v zavetišču. Kakšna se vam zdi opisana praksa, ki velja pri nas?

 

Menim, da mora biti upravljanje zavetišč za zapuščene živali nepridobitna in nedobičkonosna dejavnost, tako kot javno zdravstvo ali šolstvo. Po trenutnem modelu v Sloveniji so lokalne skupnosti tiste, ki so dolžne zagotavljati namestitev za zavržene živali in redno izvajanje javne službe zaščite živali. Prispevek države bi bil seveda pričakovan in dobrodošel, saj manjka sistemska komponenta, zato občine problematiko rešujejo v okviru lastnih možnosti in vizije razvoja tega področja, kar lahko vodi v neenakomerno urejeno področje. Kot sem že povedal, je evtanazija živali po 30 dneh v zavetišču barbarstvo, ki bi se mu morala že danes izogniti vsa zavetišča, kot je praksa pri našem Obalnem zavetišču. Ne glede na to, da zakon to dopušča, je dolžnost vseh, da se na tak predpis požvižgajo. Mislim, da bi morala vsaka občina od upraviteljev zavetišč to tudi zahtevati. Strošek oskrbe živali pri tem ne sme biti izgovor.

 

Zakaj v Sloveniji leta 2017 še vedno govorimo o tolikšnem številu brezdomnih živali? Kdo po vašem mnenju nosi odgovornost za to problematiko in kje bi morali iskati rešitve, da dolgoročno v Sloveniji ne bi več potrebovali zavetišč?

 

Težko je s prstom pokazati na krivca. S tem bi lahko naredili tudi kakšno krivico. Vsekakor je glavna težava v neučinkovitosti države, v njeni hiperbirokratizaciji, v slabih zakonih, ki otežujejo inšpekcijski nadzor, sploh pa konkretno ukrepanje zoper tiste, ki žival zapustijo. Veliko lahko storimo tudi s preventivo in ozaveščanjem glede te problematike.

 

Vam doma dela družbo kakšna žival?

 

Seveda, doma imamo psa, Nemškega ovčarja, in tri mačke.

 

Odgovore ostalih kandidatov najdete tukaj.

 

Fotografije: uradne spletne ali FB strani kandidatov in Shutterstock (fotografija psa v zavetišču)

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.