Jezero Maggiore je po velikosti drugo največje italijansko jezero, pravi naravni biser, najzahodnejše od treh velikih predalpskih jezer v Italiji, takoj za Gardskim. Z razgledne ploščadi nad krajem Arona, ki je urejena v notranjosti kipa, posvečenega milanskemu škofu in kardinalu Karlu Boromejskemu (Carl Borromero), je na voljo izjemen pogled na to 66 km dolgo ledeniško jezero.

V preteklih stoletjih je območje postalo priljubljen kraj za preživljanje počitnic bogatih aristokratskih družin, ki so ob obali zgradile razkošne vile s prelepimi vrtovi. Hoteli v kraju Stresa, zgrajeni v preteklosti, ohranjajo nekdanji blišč in z vrhunskimi storitvami razvajajo svoje goste. Svoje počitniške dni so tukaj preživljali mnogi slavni in bogati, med njimi tudi Napoleon Bonaparte, Charles Dickens, Gustave Flaubert, Rockefeller, Charlie Chaplin, Clark Gable. Med razkošnimi hoteli v Stresi ima zagotovo največji sloves Grand hotel des Iles Borromees, saj je v sobi številka 106 vedno bival Ernest Hemingway in naj bi tu napisal tudi zadnji del romana Zbogom orožje.

Stresa je turistično središče jezera s promenado in številnimi privlačnimi ozkimi ulicami ter živahnim pristaniščem. Na majhnih trgih vabijo obložene mize restavracij, med spominki pa so še posebej iskani tradicionalni masleni piškoti, posuti z mletim sladkorjem, imenovani po italijanski kraljici Margeriti.

Verbania je največje mesto ob jezeru, čudovito zaradi številnih vrtov in več kot tisoč neavtohtonih vrst rastlin, ki spominjajo na angleški vrt s sredozemskim šarmom. Značilnost arboretuma so številni vodnjaki, ki se napajajo iz jezera, terasasti vrtovi s slapovi ter ribniki. Najrazličnejše podobe narave in preproge cvetja kamelij, dalij, lilij ustvarjajo nepozaben spomin. Najlepše je zagotovo spomladi, ko zacveti več deset tisoč tulipanov. Vsak peti obiskovalec je takrat z njimi tudi obdarjen.

Največja jezerska privlačnost so trije otoki, poimenovani po plemiški družini Borromeo.

Isola Bella se ponaša z razkošno baročno palačo in terasastimi vrtovi z bujnim rastlinjem ter impresivnimi belimi pavi. Pobočja so oblikovana v terasah, na katerih je v družbi kipov in vodnjakov urejen značilen italijanski vrt. Krasijo ga eksotična drevesa, palme, bananovci, bambus, oljke, vrtnice, kamelije in rododendroni. Posamezni deli so oblikovani kot manjša celota in različno poimenovani (Vrt ljubezni, Vrt azalej, …).

Na otoku Isola Madre (Mati) stoji renesančna vila, prav tako obdana z vrtovi in eksotičnimi pticami. Včasih so tu gojili citruse, sedaj na to spominjajo le še posamezna drevesa.

Najmanjši je Isola Superiore/Isola dei Pescatori, imenovan tudi otok ribičev. Nekoč je tu bivalo več kot dvesto ljudi, ki so se preživljali z ribolovom. Ozke uličice so polne vabljivih gostiln z značilno kulinarično ponudbo. Je nenavadna in očarljiva ribiška vas z ozkimi uličicami, pisanimi hišami in številnimi restavracijami, kjer strežejo sveže ribe.

Kot povsod v Italiji so tudi na Boromejskih otokih štirinožni prijatelji dobrodošli. Na sprehodih po prečudovitih parkih, v občudovanju enkratne narave lahko srečamo tudi bolonjskega bišona, majhnega in puhastega ljubljenčka, ki je tudi ena izmed avtohtonih italijanskih pasem. Bolonjec, kot jih tudi imenujejo, je resen, inteligenten kuža, ki se rad uči in je najraje v družbi svojega gospodarja. Zunaj je živahen, v stanovanju pa relativno miren. Bolonjec je majhna bela kepica prisrčnosti.

Jasmina Feguš

Turistična agencija Kompas

Fotografija: Arhiv Kompasa