Kot novopečeni skrbnik verjetno slišiš tisoč in en nasvet o tem, kaj tvoj mladiček potrebuje, kako z njim delati, kdaj mu dati priboljšek in kdaj ga, vsaj s časopisom, našeškati po ta zadnji. Tista, “Koliko ljudi, toliko čudi,” pri psih in njihovih skrbnikih zagotovo velja, saj so si nasveti, ki jih dobivaš, velikokrat popolnoma nasprotujoči.

Kako torej veš, kaj je prav?

Moj osebni nasvet je za začetek zelo enostaven. S svojim mladičkom ne počni nič, čisto nič, kar v tebi in mali kepici povzroča nelagodje in se ti zdi skregano z vsako logiko.

Ko sem se veliko let nazaj začela ukvarjati s psi, sem seveda naletela na nešteto problemov in dobila vsaj dvakrat toliko nasvetov, kako naj težavo rešim. Vedno, res vedno, sem imela vklopljeno kritično razmišljanje in eno mojih najbolj pogostih vprašanje je bilo: Zakaj?

Če je moj pes počel nekaj, kar si nisem želela, me je zanimalo, zakaj mi nekdo, bolj izkušen kot jaz, svetuje, naj naredim to in to. Na ta način sem zelo hitro ugotovila, katere metode in inštruktorji so mi pri srcu, kdo zna na meni logičen in psu prijazen način ponuditi rešitev in kdo dela nekaj samo zato, ker so tako delali že dolgo pred njim.

Ja, včasih je z mladičkom treba narediti tudi kaj manj prijetnega, ampak večinoma obstaja več načinov, bolj ali manj prijaznih. Prijaznosti ni potrebno mešati z neodločnostjo in toleriranjem nezaželenega vedenja. Razlika je v “kako”. Kako in na kakšen način svojo malo kepico učiš, kaj je prav in kaj ne, kako postavljaš meje in določaš pravila.

Prepričana sem, da je mladiček v tvoje življenje prišel zato, da se skupaj učita, rasteta in raziskujeta, odkrivata drugačen svet, se povežeta in si zaupata. Ko se vprašaš, ZAKAJ z mladičkom nekaj počneš, naj tvoj ZATO te razloge podpira.

Maja Šparovec

Klub Canima - šolamo pse, izobražujemo skrbnike

Fotografije: Dreamstime