Ja.

Pri temu “ja” bi se moj tekst lahko končal ampak ti, ki to bereš, sigurno nisi zadnji, ki se s tem ne strinjaš. Večina ljudi ponosno trdi, da je pes tak, kot ga vzgojiš. Zakaj torej večina ljudi svojega dela ne opravi bolje?

Zato, ker imajo psi prirojene lastnosti. Mladiček se ne skoti kot nepopisan list papirja. Na svet pride z določenimi predispozicijami in nagoni. Po domače bi temu lahko rekli, da ima vsaka mala kepica nek talent.

Sosedov Floki v grmovju najde vsako drobtinico odvrženega rogljička in takrat sploh ne sliši, da ga soseda kliče. Stričev Reks besno laja na vratih dvorišča, ko pridemo na obisk in nič ne pomaga, tudi če mu ponujam hrenovko. Od prijateljice Rozi kar okameni v parku, ko vidi male pse tekati okrog in prijateljica jo včasih komaj zadrži, ko se hoče pognati za njimi.

Floki, Reks in Rozi so tipični predstavniki svojih pasem in v nekem drugem času in prostoru bi bili njihovi talenti zelo cenjeni. Danes, v urbanem okolju, njihovim skrbnikom predstavljajo nezaželjeno vedenje.

Težava nastane, kadar se bodoči skrbnik ne zaveda (skritih) talentov svojega mladička. Kosmatinec lahko odrašča in je neskončno priden, potem pa se nekega dne znajde v situaciji, kjer njegovi nagoni privrejo na plano. Nepripravljen skrbnik  je v šoku, saj se njegov štirinožec še nikoli ni obnašal tako čudno in nepredvidljivo…

Če hočeš biti dober skrbnik svojemu bodočemu psu, se pred izbiro pasme dobro pozanimaj o njeni zgodovini. Talenti, ki jih bo tvoj mladiček prinesel na svet, so namreč tesno povezani s selekcijo in namenom, za katerega je bila pasma ustvarjena.

Floki, pasme beagle, je bil stoletja vzrejan za delo z nosom in njegova edina naloga je bila poiskati sled živali v gozdu in ji slediti. Reks, pasme kavkaški ovčar, je bil skozi selekcijo vzrejen v neustrašnega čuvaja, ki bo dal življenje za svoje ljudi in njihovo imetje. Rozi, pasme borzoj, je bila stoletja vzrejana za lov z očmi in ko vidi zajca, je glavna in edina naloga, da se kar najhitreje požene za njim in ga ulovi.

Kadar poznaš prirojene lastnosti svojega mladička, jih s primerno vzgojo in šolanjem lahko preusmeriš in tako mali kepici pomagaš, da zraste v čudovitega in zadovoljnega spremljevalca. Kadar trdiš in stalno ponavljaš, da pasma ni pomembna, zanikaš to, kar tvoj mladiček v resnici je, sebi pa nakoplješ neskončno neprijetnih situacij ter trenutkov jeze in frustracij.

Maja Šparovec

Klub Canima - šolamo pse, izobražujemo skrbnike

Fotografije: Dreamstime