Čeprav so psi v Sloveniji čipirani že več kot 20 let, je bila pri mačkah zgodba povsem drugačna – do zdaj. Z včerajšnjim dnem stopa v veljavo novela Zakona o zaščiti živali, ki prinaša veliko spremembo: tudi mačke bo odslej obvezno mikročipirati. Kaj to pomeni v praksi in zakaj je to dobra novica tako za muce kot za njihove skrbnike?

Do kdaj je treba mačko čipirati?

Po zakonu mora biti mačka označena z mikročipom najkasneje do 12. tedna starosti in prijavljena v Centralni register hišnih živali. To pomeni, da bodo morali mladiči, preden odidejo v nove domove, že imeti urejeno identifikacijo.

Podobno pravilo za pse velja že dolgo – razlika je le v tem, da je pri njih starostna meja nižja (8 tednov).

Koliko stane čipiranje?

Tu je prijetna novica: do konca leta 2026 bo čipiranje mačk skoraj povsem brezplačno. Država bo namreč veterinarskim ambulantam sofinancirala stroške označitve in registracije do višine 30 evrov. Glede na to, da redne cene čipiranja po Sloveniji znašajo med 25 in 35 evrov, bodo lastniki za poseg plačali le nekaj evrov – marsikje pa celo nič.

Kako poteka čipiranje?

Beseda “čipiranje” se sliši precej tehnično, v resnici pa gre za hiter in skoraj neboleč poseg, podoben cepljenju. Veterinar s posebno iglo vstavi mikročip, velik približno kot riževo zrno, v podkožje mačke na levi strani vratu.
Čip sam po sebi ne vsebuje baterije in ne deluje kot GPS. Aktivira se le ob stiku s čitalcem, ki prebere unikatno številko. Ta številka je povezana s podatki o živali in njenem lastniku v registru.

Zakaj je čipiranje pomembno?

Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije poudarja več ključnih prednosti:

• Izgubljene mačke hitreje najdejo dom – medtem ko se več kot polovica izgubljenih psov vrne lastnikom ravno zaradi čipa, je ta delež pri mačkah do zdaj znašal komaj 2 %.
• Ločevanje lastniških in brezdomnih mačk – zavetišča in prostovoljci bodo imeli veliko lažje delo, saj bodo čipirane mačke preprosto vrnjene skrbnikom.
• Boljša sledljivost izvora – čipiranje bo pomagalo zmanjšati neodgovorno razmnoževanje in omogočilo boljšo kontrolo nad rejo.
• Natančnejše evidence – število domačih mačk v Sloveniji trenutno sploh ni znano. Z uradnimi podatki bomo lažje ocenili tudi potrebe prostoživečih mačk in zavetišč.

Dodaten strošek ali naložba v dobrobit?

Res je, da bo po koncu prehodnega obdobja čipiranje prineslo dodaten strošek lastnikom. A če pomislimo, da gre za enkraten izdatek, ki se povrne že ob prvi izgubljeni, pa nato najdeni muci, se hitro pokaže, da gre za naložbo v varnost in dobrobit živali.

Obvezno čipiranje je tudi korak k odgovornemu lastništvu, ki vključuje še:

• kakovostno prehrano,
• veterinarsko oskrbo,
• sterilizacijo oziroma kastracijo,
• varno in spodbudno okolje,
• dovolj igre in gibanja.

Z obveznim čipiranjem mačk Slovenija sledi številnim evropskim državam, kjer je to že dolgo praksa. Čeprav se sprva sliši kot dodatna obveznost, bo v resnici olajšalo življenje tako skrbnikom kot zavetiščem in predvsem mačkam samim.

In ker bo poseg v prehodnem obdobju skoraj brezplačen, je zdaj pravi trenutek, da svojim mucam zagotovimo trajno in varno identifikacijo.

Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije

Fotografija: Dreamstime