Izbira psa je proces, ki naj bi se odvijal dlje časa. Hitre in nenadne odločitve niso primerne. Tokrat se bova posvetila najpogostejšim napakam, ki jih naredijo skrbniki pri izbiranju psa.

  
1. Videz

Bodoči skrbniki se pogosto preveč ukvarjajo z videzom. Izbirajo po zunanjih značilnostih, po tem, kar jim je všeč na prvi pogled. Njim ali njihovim otrokom. Na primer majhna bela kepa, ki jo vidijo pri sosedovih in se zdi tako prikupna. Druge značilnosti prezrejo. Res je, da živimo v družbi potrošnikov in veliko stvari kupujemo na ta način, ampak pri izbiri psa si tega ne smemo dopustiti. Zato naj videz ne bo naše vodilo.

2. Čustvena izbira

Do čustvene izbire največkrat pride, kadar bodoči skrbniki psa izbirajo v zavetišču. Tam jih preplavijo čustva, saj so zapuščeni psi ubogi. Že ko jih pogledamo, nas lahko stisne pri srcu. Zato ljudje pogosto izberejo tistega psa, ki se jim najbolj smili. Zelo verjetno pa je, da ima ravno takšen pes čustvene in vedenjske težave, kar nas lahko kasneje drago stane (pa ne le v denarnem smislu). Ne trdiva, da si najbolj ranljivi psi ne zaslužijo skrbnika. Pomembno je, da gredo taki psi v prave roke – k skrbnikom, ki bodo znali z njimi pravilno delati in jih bodo kot take izbrali zavestno.

3. Ozko mnenje

Danes je veliko informacij dostopnih v knjigah, še več na internetu. Med njimi so tudi tiste, ki opisujejo pasme psov. A na žalost so v polovici primerov popolnoma zmotne. O pasmi namreč pišejo vzreditelji, ki svojo pasmo želijo postaviti v ospredje. O njej govorijo kot o najboljši, saj želijo svoje pse seveda prodati. Posledično so vse pasme "primerne za otroke", "nadpovprečno inteligentne", "zelo učljive" in tako dalje. Skrbnike zahtevnejših pasem, ki naju pokličejo zaradi problemov pri vzgoji, pogosto vprašava, zakaj so izbrali to pasmo. Povedo nama, da so na internetu prebrali, da tak pes ne potrebuje veliko vloženega časa, nege in podobno. Zavedati se moramo, da vse, kar preberemo, ni nujno resnično.

4. Družinsko ozadje

Pes, ki ga pripeljemo v svoj dom, bo sobival z vso družino. Zato je napačno, da se izbiri posvečajo samo nekateri člani. Pred odločitvi za psa se morajo vsi družinski člani temeljito pogovoriti in se zavedati, da bo treba ob prihodu psa marsikaj storiti, se prilagajati in sprejemati kompromise. Psu bodo morali nameniti veliko časa in denarja. Kosmatinci niso poceni: potrebujejo redno cepljenje, po potrebi dodatne obiske pri veterinarju, hrano, igrače, ovratnice in povodce, ležišče in še drugo, dodatno opremo. Verjetno bi si nemalo kdo ob izračunu teh sredstev premislil. Poleg denarja pa bo še večji vložek časa. Desetminutni sprehodi niso dovolj, čeprav mnogi niti na te ne pomislijo.

5. Darilo

Po najinem mnenju pes nikakor ni primeren za darilo. Če nekoga presenetimo s kosmato kepico, je morda slavljenec pozitivno presenečen (ali pa tudi ne). Vendar ravno to pomeni, da vsem zgornjim točkam ni bilo zadoščeno. Presenečen bo tudi, ko se mu bo na glavo postavil življenjski ritem in denarnica stanjšala. Tak pes lahko konča v zavetišču, ker skrbnik ugotovi, da je njegovo darilo časovno in materialno zelo zahtevno.


Pišeta: Jure Pribičevič in David Pogačnik - Alfakan (objava z dovoljenjem avtorjev)

Objavljeno: Dnevnik, dne 27. november 2014