Črni ruski terier je velika, mogočna in izredno zvesta pasma, ki izvira iz Rusije. Čeprav je na pogled impozanten in nekoliko zadržan, skriva nežno dušo, ki si nadvse želi človeške bližine. Sprva ustvarjen za vojaške naloge, je danes odličen družinski pes in zvest spremljevalec, ki zna svoje ljudi srčno varovati in ljubiti. S svojo eleganco, inteligenco in čutnostjo osvoji srca tistih, ki mu znajo ponuditi jasno vodstvo, veliko pozornosti in spoštljivo sobivanje.

Glavne značilnosti pasme:

• Poreklo: Črni ruski terier je edina službena pasma, ki je v celoti nastala v 20. stoletju. Vzrejena je bila v vojaškem zavodu "Rdeča zvezda", kjer so strokovnjaki v zgolj štirih desetletjih uspeli razviti pasmo z izrazitimi čuvajskimi sposobnostmi in stabilnim značajem. Pri njenem nastanku je sodelovalo kar 17 različnih pasem, med najpomembnejšimi so: veliki šnavcer, airedalec, rotvajler, novofundlandec in kavkaški ovčar. Danes je črni ruski terier cenjen kot zanesljiv in predan družinski pes.
• Karakter: Ta pasma združuje umirjeno naravo, visoko inteligenco in močan zaščitniški nagon. Je samozavesten, zvest, družaben in izjemno učljiv. V stiku z ljudmi, ki jih ima rad, pokaže svojo nežno in pozorno plat, vendar hitro postane odločen in oster, če oceni, da je njegova družina ogrožena. Rad ustreže gospodarju, a zna biti tudi trmast in zamerljiv, zato potrebuje doslednega in pravičnega vodnika.
• Ujemanje z drugimi živalmi: Črni ruski terier nima lovskega nagona in se do večine živali obnaša tolerantno. Rad ima konje in se z njimi lepo razume. Do drugih psov zna biti dominanten, zato je pomembna zgodnja socializacija.
• Sobivanje z otroki: Ima izredno rad otroke, zlasti samice, ki znajo biti do njih zelo zaščitniške. Samci se ob otroškem vrvežu raje nekoliko umaknejo, a vseeno ostanejo čuječi in zvesti družini.
• Dlaka in nega: Prepoznavna gosta, črna in valovita dlaka je eden od zaščitnih znakov pasme. Brez vonja in ob rednem krtačenju skoraj ne izpada, a potrebuje redno nego. Priporočljivo je tedensko krtačenje, občasno kopanje ter profesionalno striženje 2- do 3-krat letno. Na glavi je značilen dolg čop in košata brada, na okončinah pa daljša dlaka.
• Zdravje: Kot večina velikih pasem, je tudi črni ruski terier podvržen nekaterim dednim težavam, kot so displazija kolkov in komolcev, progresivna atrofija mrežnice ter vnetja ušesnega kanala. Redni veterinarski pregledi in ustrezna preventiva pomagajo ohranjati zdravje.
• Vzgoja: Je izjemno učljiv in inteligenten pes, ki se dobro odziva na jasno vodstvo in pozitivno motivacijo. Socializacija naj se začne že v prvih tednih življenja, šolanje pa naj se resno začne med 4. in 6. mesecem, ko je pes že precej velik. Pomembno je, da vzgojo vodimo dosledno, a spoštljivo.
• Potrebe po aktivnostih: Potrebuje zmerno količino dnevnega gibanja. Uživa v dolgih sprehodih, teku, igri z družino ter raziskovanju narave. Obožuje vodo in sneg. Če je sam doma, postane precej miren, zato mu je treba ponuditi možnost sprostitve na prostem.
• Primeren bivalni prostor: Čeprav je velik, je črni ruski terier prilagodljiv in lahko živi tudi v stanovanju ali hiši brez vrta – a le, če ima dovolj človeške družbe. Ni primeren za življenje v pesjaku ali za dolgotrajno samoto, saj potrebuje stik z ljudmi, ki jih ima rad. Doma je miren, skoraj len, a vedno na preži.
• Posebnost pasme: Gre za zelo mlado pasmo, ki jo je FCI uradno priznala šele leta 1984. Nastala je kot plod načrtne vzreje z vojaškim namenom, danes pa jo poznamo kot impozantnega, a zvestega družinskega člana z močno osebnostjo.

Fotografije: Dreamstime