14.10.2018

Zanemarjana Dafne končno začela uživati življenje

Tina Ozimič je kot članica Društva za zaščito živali Slovenska Bistrica pred tremi leti odšla na prijavo. "Ugotovili smo, da sta na lokaciji dva psa, samec in samica. Bivala sta v ločenih boksih, oba boksa sta bila ob našem prihodu polna iztrebkov, posodi z vodo pa sta bili popolnoma algasti. Medtem, ko je bil sicer samec v dobrem zdravstvenem stanju ter lepo rejen in negovan, je bila samica v slabem zdravstvenem stanju, vidno živčna, prestrašena, premalo rejena in zanemarjena. Izvedeli smo, da lastnik na lokaciji ne živi, da se je preselil in pustil oba psa za sabo ter da ju poredko obišče. Psov tudi ni nihče sprehajal," nam pove Tina. Psičko, poimenovala jo je Dafne je posvojila kar sama.

 

Ste uspeli izvedeti, zakaj sta psa živela v takih pogojih? 

 

Uspelo mi je izvedeti, da je lastnik kupil samca in samico za namene vzreje mladičkov pasme švicarski ovčar. Dafne zaradi zdravstvenih težav ni mogla imeti mladičkov in tako “ni več služila svojemu namenu”, medtem, ko je samec še vedno bil “uporaben”. Seveda niso to moje besede. Z lastnikom sem govorila večkrat in zelo dolgo je trajalo, da nam je končno uspelo Dafne umakniti iz lokacije, ji zagotoviti ustrezno nego in nenazadnje bivalno okolje.

 

 

Kako je potekal prepis skrbništva? Je nekdanji skrbnik pristal na to, da psa odpeljete?

 

Prepis je potekal zelo počasi. Lastniku ponos ni dopuščal, da bi priznal, da je napačno ravnal, zato je bilo potrebnih veliko pogovorov in prigovarjanj. Po izkušnjah največ dosežemo, če ostanemo mirni, ne pritiskamo preveč, ne mečemo pod nos in predvsem ne obtožujemo lastnikov. Čeprav bi si največkrat želeli lastnikom “skočiti za vrat” je za dobrobit živali potrebno ohraniti mirno kri in najdit skupen dialog. Na koncu nam je uspelo lastnika prepričati, da je Dafne prepisal name, samčka pa je premestil k sebi domov in mu zagotovil ustrezne bivalne pogoje.

 

Kmalu ste Dafne torej vzeli k sebi. Kako se je odzvala na spremembo okolja?

 

Dafne je bila prvih nekaj dni zelo zbegana, plašna in nezaupljiva. Njenega prihoda se je sicer zelo razveselil naš drugi kuža, pa tudi ona se mu je kar hitro “prilepila kot cek”. (smeh)

 

Kako pa je napredovalo njeno zdravstveno stanje?

 

Njeno zdravstveno stanje je napredovalo zelo počasi, uredilo pa se ne bo nikoli. Imela je hudo vnetje ušes, ki se na vsake toliko ponovi, tako, da je vsaj 2-3 krat na leto na antibiotikih. Tudi njeni kolki so v zelo slabem stanju, tako, da ob malce večjem naporu že šepa.

 

 

Glede na njeno preteklost je verjetno potrebovala kar nekaj časa, da se je navadila na bivanje v vašem domu in vam pričela zaupati?

 

Trajalo je presneto dolgo in vmes je šlo kar nekaj živčkov, ampak na koncu je bilo vse vredno. Prve dni je bežala od nas, se pomikala v kote ali pa se zvila na tla in podredila. Počasi je začela zaupati meni, kasneje še moji mami. Kar nekaj časa pa je preteklo, da se je navadila moških pripadnikov družine.

 

Dafne je bila ob prihodu v naš dom stara 4 leta, ni poznala ovratnice ali povodca, žoge ali kakšne druge igrače, igre z drugimi kužki ali kakšnih ukazov. 4 leta je bilo njeno gibanje omejeno na majhen boks, po katerem je krožila. Socializacija je bila kar dolga in naporna. Zelo težko se je navadila na povodec. Veliko vedenjskih navad je sama od sebe povzela po drugem kužku, tako, da je določene stvari sčasoma “pogruntala” sama. Danes je zelo pridna na sprehodu, povodca ne potrebujemo več, je ubogljiva, s kužkom se cele dneve podita po parceli, je razigrana, lovi žogice, skače po vodi, valja se po blatu (in jaz ji tega ne branim, pa čeprav je prekleto težko spravit to njeno dlako nazaj v red). (smeh)

 

 

Kako sicer izgleda en vajin skupen vsakdanjik?

 

Naša kosmatinca se prebujata med zadnjimi. Sledi ravsanje in preganjanje po parceli. Ker imamo veliko ograjeno parcelo, imata velik prostor za gibanje. Skoraj vsak dan gremo na daljši sprehod. Vsaj enkrat na teden se odpeljemo na bližnje jezero. Vsak dan se igramo, najraje lovita žogice. Veliko se tudi cartljamo.

 

Njun odnos sicer lahko opišem kot odnos med bratom in sestro. Zelo se imata rada, zelo sta navezana drug na drugega, veliko se igrata, znata pa tudi drug drugega izzivati in se zravsati. Nič resnega seveda. (smeh)

 

Kaj Dafne sicer obožuje?

 

Zelo obožuje lovljenje žogic. Če ji žoge ne bi nehali metat, bi najbrž letala za njo, dokler ne bi čisto omagala, pa še takrat bi se najbrž plazila do nje. Zelo rada ima tudi igro z Rinom, našim drugim psom.

 

 

Ste članica Društva Slovenska Bistrica. S kakšnimi primeri se v društvu soočate, na kaj dajete največ poudarka?

 

Zadnje leto zaradi pomanjaknja časa nisem več aktivna članica društva. Največ poudarka se daje na sterilizacijo in kastracijo mačk, na območju Slovenske Bistrice imamo kar velik problem s prostoživečimi mucami. Društvo muce ulovi, sterilizira, jih neguje po posegu in jih ali vrne nazaj na lokacijo ali pa jim najde domove. Društvo se sooča predvsem z neprimerno oskrbo živali, naj si gre za pse, ki živijo v nemogočih razmerah, ali pa za mačke, ki niso sterilizirane in zdrave, kar na koncu privede do velikega problema.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.